Sklicujoč se na vrhovno sodišče, ki je razveljavilo pravnomočno sodbo v prid nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju v zadevi zaposlitve Astrid Bah, se je tožilstvo v primeru Pohorske livade odločilo za umik očitkov zoper njega. Od skupno 21 primerov zoper Kanglerja se jih je tako v njegov prid izteklo že 14, poroča STA.
Potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na pogojnih sedem mesecev zapora zaradi domnevnega posredovanja za zaposlitev nekdanje podžupanje Astrid Bah na medobčinskem stanovanjskem skladu, je bilo po poročanju Večera jasno, da bodo tožilci primorani znova proučiti kazenske ovadbe in obtožne akte, ki so še odprti proti Kanglerju. Tako je nedavno izvedel, da ga je tožilstvo prenehalo preganjati v zadevi Pohorske livade.
Začetek tega postopka je bil sicer vprašljiv že od vložitve obtožnega predloga. Tožilstvo je Kanglerju v njem očitalo jemanje podkupnine, soobdolženemu Srečku Ilovarju iz Zgornjega Dupleka pa, da mu je pri kaznivem dejanju pomagal. Vendar sodnica Tanja Husar obdolženih ni poklicala na zatožno klop, ker je ocenila, da je obtožni akt premalo obrazložen. Ne da bi pred tem kar koli izločila iz spisa, je tožilstvo lani pozvala, naj obtožbo popravi.
Julija lani je tožilec obtožni predlog v celoti nadomestil z novim, a spet nepopolno, je ugotovila sodnica in tako januarja letos izdelek tožilstva zavrnila z obrazložitvijo, da “obtožni predlog še zmeraj ni popoln do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati”. V obrazložitvi sklepa je navedla, da dejanje, kot ga je tožilstvo opisalo v obtožnem predlogu, nima znakov kaznivega dejanja jemanja podkupnine – in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja.
Tožilec Niko Pušnik se je na to pritožil in dobil še eno priložnost za popravek obtožnega predloga, a ga je nato raje umaknil. Po pisanju Večera je ocenil, da konkretizacija opisa kaznivega dejanja ni mogoča, saj bi jo moral izvesti na podlagi izsledkov in dokazov izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa.
Vrhovni sodniki so glede tolmačenja člena zakona o kazenskem postopku, ki govori o hrambi izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, zavzeli jasno stališče, da se morajo izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov dve leti po njihovem izvajanju uničiti, če državni tožilec prej ne začne kazenskega pregona. Kanglerju so prisluškovali do 10. novembra 2009, zaradi suma sprejetja podkupnine v primeru Pohorske livade pa je tožilstvo zahtevo za preiskavo vložilo 24. oktobra 2013, kar je več kot dve leti po prenehanju izvajanja prikritega ukrepa.
Kriminalisti so v zvezi s Pohorskimi livadami Francu Kanglerju očitali, da je mestnemu svetu predlagal spremembo lokacijskega načrta pod mariborskim Pohorjem, s čimer je bila zdaj že propadlemu podjetju MTB omogočena gradnja stanovanjskih objektov na zemljiščih, ki so bila namenjena športnorekreacijski dejavnosti. Ta projekt nikoli ni zaživel, kriminalisti pa so v ovadbo zapisali, da je MTB Kanglerju kot protiuslugo za pridobljeno korist pri menjavi zemljišč novembra in decembra 2009 plačal vgradnjo stavbnega pohištva na vikendu v Smrečnem na Pohorju.
