Za tretjino se je v primerjavi z lanskim januarjem prvi letošnji mesec povečalo število migrantov, ki so jih ujeli policisti po nezakonitem prečkanju meje. Bilo jih je 325, največ iz Alžirije (65) in Pakistana (39). Januarja se je nadaljevalo tudi množično zlorabljanje našega azilnega sistema. Od 325 migrantov, ki so jih ujeli policisti, jih je 205 zahtevalo azil. Migranti, ki jih tihotapijo tudi organizirane kriminalne tolpe, vedo, da morajo zahtevati azil in trditi, da so preganjani, ker v tem primeru pristojnost zanje prevzame urad naše vlade za begunce.
PIC-a ne bomo preganjali
Politika tega urada pa je, da lahko svobodno odpotujejo, kamorkoli želijo. Velikanska večina jih to svobodo uporabi: zbežijo na Zahod, kar je bil ves čas njihov cilj. Policija je lani javno opozorila, da navodila, kako zlorabljati azilni sistem, migranti dobijo celo iz tukajšnjih nevladnih organizacij. Te organizacije pomagajo pri urejanju težav, ki nastajajo z množico “prebežnikov”, in za to prejemajo proračunski denar od vlade. Na vrhovnem tožilstvu je policija preverjala, ali bodo tožili Pravno informacijski center (PIC) za kaznivo dejanje, ker zakon pravi, tako:
“Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Slovenije, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.”
Vrhovno tožilstvo je odgovorilo, da nevladnikov ne bo preganjalo, saj po njihovi oceni ne gre za kaznivo dejanje. Za to bi šlo, so pojasnili, “ko ne gre za humanitarno dejavnost, temveč je cilj premoženjska korist”.
Statistični podatki, kako oblasti velikanska večina “prosilcev za azil” zadnja leta izgine (že več kot 90 odstotkov) na Zahod in zato na MNZ ustavijo azilne postopke, so takšni:
Posledica te luknje v sistemu so velike množice migrantov v Bosni, ki želijo proti Sloveniji, in težave oblasti in ljudi tam. Za azil je januarja v Sloveniji zaprosilo 193 moških in 12 žensk, okoli tretjina vseh prosilcev za azil je bila iz Alžirije. Če upoštevamo še Maroko in Afganistan, je le iz teh držav prišla krepko več kot polovica vseh prosilcev.
Migrantk skoraj ni
Iz teh treh držav ni bi bilo niti ene ženske, ki bi prosila za azil. Podatki so takšni:
V lanskem celotnem lanskem letu je bilo prosilcev za azil 2.875. Število zaprosil za azil je letos januarja precej višje kot lani v tem času, a nižje od lanskega mesečnega povprečja.
Zima ustavi Pakistance
Čez leto so lani največ zahtev za azil vložili Pakistanci, ki jih je januarja manj zaradi zime, ki otežuje potovanja iz daljnih držav. Primerjalni podatki z lanskim letom s strukturo, od kod je bilo največ prosilcev, so takšni:
Policija dogajanje opisuje tako:
“V osrednjem delu lanskega leta je bilo število ilegalnih prehodov močno povečano. Zaradi vremenskih razmer je upadlo proti koncu leta. Po izboljšanju vremenskih razmer ponovno pričakujemo velik porast števila ilegalnih prehodov. Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu se spreminja. Znaten je delež tistih ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije. ”
O težavah, ki so jih lani imeli s pravno informacijskim centrom in komunikaciji s tožilstvom, so zapisali:
“V zvezi delovanja nevladnih organizacij pri pomoči migrantom, je policija v 2018 zaznala aktivnejšo vlogo nevladne organizacije Pravno informacijski center (PIC) v »najavah« ilegalnih prebežnikov. Predstavniki nevladne organizacije so sporočali policiji lokacije nezakonitih prehodov meje migrantov, po elektronski pošti pošiljali njihove poimenske sezname in druge okoliščine (npr. da so njim izrazili namero za pridobitev mednarodne zaščite, da so osebe v slabem zdravstvenem stanju …). Iz razgovorov z migranti je bilo ugotovljeno, da naj bi predstavniki NVO migrante usmerjali, kam in kako naj potujejo, jim razdeljevali letake v angleškem jeziku z navodili in jim svetovali, kako ravnati v policijskih in drugih postopkih.
V zvezi z aktivno vlogo oz. opisanimi ravnanji nevladne organizacije PIC, je policija podala poročilo po 10. odstavku 148 čl. ZKP na pristojno okrožno državno tožilstvo, ki dopolnitve od policije ni zahtevalo. V drugem primeru je policijska uprava v konkretnem primeru zaprosila okrožno državno tožilstvo za mnenje o morebitnem obstoju suma storitve kaznivega dejanja. Mnenje okrožnega državnega tožilstva je bilo, da v konkretnem primeru ne gre za obstoj suma storitve kaznivega dejanja, temveč gre za pripravljalna dejanja po členu KZ-1, ki niso kazniva. V nadaljevanju je policija na Vrhovno državno tožilstvo RS podala zaprosilo za opredelitev in mnenje o zakonitosti ravnanja nevladne organizacije oziroma, ali bi lahko šlo v omenjenih primerih za uradno pregonljiva kazniva dejanja po petem odstavku 308. člena KZ-1. Vrhovno državno tožilstvo RS se je opredelilo, da v opisanih primerih ne gre za kaznivo dejanje in soglašalo z mnenjem okrožnega državnega tožilstva. V svojem mnenju je izpostavilo možnost obstoja kaznivega dejanja pod določenimi pogoji v primerih, ko ne gre za humanitarno dejavnost temveč je cilj premoženjska korist.”
Več o komunikaciji policije s tožilstvom, ali bi tožili nevladnike, ki pomagajo migrantom pri nezakonitem prečkanju meje mimo mejnih prehodov in pri zlorabi azilnega sistema z laganjem, da so preganjani, lahko preberete v odgovoru iz MNZ na poslansko vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha, ki je v celoti dostopno tukaj:
