Socialna omrežja so bila na začetku prostor, kjer je vsak lahko razmišljal malo po svoje. Na njih so politično zatočišče zato našli predvsem tisti, ki v tradicionalnih medijih niso imeli glasu. Prvi uporabniki so bili zmes tistega, čemur je Steve Jobs rekel uporniki, nenavadneži in svobodnjaki. Skupno jim je bilo predvsem mnenje, da imajo politične elite prevelik vpliv na družbo in na življenje posameznika.
V nekem trenutku so se elite zavedle, da se je tam vzpostavil ekosistem, ki ga njihovi mediji ne zmorejo več nadzirati. Še več, ker so se socialna omrežja tako hitro širila, so uspešno načela verodostojnost vseh drugih ključnih orodij za nadzor javnega mnenja. Po šoku prejšnjih volitev v ZDA so se pojavila težnje, da se socialnim omrežjem nadanejo uzde. In zdaj je do tega dejansko tudi prišlo.
V skladu z onim pregovorom, da volitve ne bi bile dovoljene, če bi kaj spremenile, bo raznolikost na dominantnih socialnih omrežjih odslej dovoljena le, dokler ne bo ogrožala zmage elit. V trenutku, ko bo nekdo postal preveč priljubljen med ljudmi, pa ga bodo digitalno izničili.
Slovenska levica toliko nora, da bi enako storila tudi pri nas
V preteklem desetletju se je zgodila globalna radikalizacija levice. Z njo so se na žalost vrnili nekateri najbolj mračni zgodovinski vzorci. Njihovo uveljavljanje je bilo pri nas doslej zadržano. Sem ter tja kakšen prepovedan rock koncert; prepovedana knjiga; politični proces proti opozicijskemu voditelju pred volitvami in njegova izpustitev, ko je bil rezultat “zagotovljen”; nerealiziran predlog Socialdemokratov po uvedbi spletne policije; zaprtje nekega klovna za “poskus državnega udara”, v katerega nihče pri zdravi pameti ni verjel; zahteva predsednika vlade Marjana Šarca po prekinitvi oglaševanja državnih podjetij v opozicijskih medijih, itn.
Vprašanje je, kaj lahko storimo, da levici pomagamo, da se deradikalizira. Sami se očitno ne znajo zaustaviti. Tam je toliko cinizma, da bi redki pametni in zmerni, ki jim še niso ušli, molčali tudi, če bi njihovi vodje spet pošiljali “politične” na prevzgojo. Ali pa bi si celo izmišljevali ezoterične razloge, zakaj da je to “antifašizem” in koristi strpnosti. Če parafraziram Raškoviča in Hribarjevo je slovenska levica v tem trenutku nora in jo je treba zaustaviti. Le katastrofalen poraz ji lahko pomaga, da se reformira.
Twitter in Facebook s cenzuro po Orwellovo?
Ne opravljata je Twitter in Facebook, ampak skupina radikalnih socialistov iz demokratske stranke, pod palerino teh (in še nekaterih drugih) korporacij. Na začetku so se sicer zgovarjali na prosti trg in zasebno lastnino. Trdili so, da gredo lahko vsi, ki jim pri njih ni všeč, drugam. V trenutku, ko so si drugače misleči res vzpostavili lastno platformo in se množično odločili oditi, kar je aplikacijo Parler katapultiralo na prvo mesto najbolj priljubljenih aplikacij v Applovi spletni trgovini, pa so se čez noč in vsem na očeh sprožili kartelni dogovori, ki bi bili kaznivi v vsaki državi, ki aktivno ščiti prosti trg in pošteno tekmo za vse. Aplikacijo Parler sta prijateljski Google in Apple izločili iz svojih spletnih trgovin. Ljudje so jo zato začeli, namesto preko telefona, uporabljati preko spletnega brskalnika. In zato jim je danes Amazon odrekel še spletne storitve v oblaku, da bi onemogočil tudi to možnost.
Protest v Kapitolu je bil v primerjavi z divjanje BLM in Antifa prava turistična ekskurzija
To je dejansko udejanjenje najmračnejšega Orwellovskega scenarija. Američane čaka najmanj dve leti fašizma in enostrankarskega sistema. Ustanovitev Gestapa t.j. posebne policije, ki bo preganjala drugače misleče, v fašističnem besednjaku odslej “domače teroriste”. In nadaljevanje uličnega discipliniranja neubogljivih. V štirih letih so tolpe črnskih rasistov in antif, aktivno podpirane s strani Bidnove demokratske stranke in režimu naklonjenih medijev, na ulici ustrahovale neubogljivo prebivalstvo. V tem času je v več kot sedemsto neredih umrlo več kot sto petdeset ljudi. V primerjavi s tem sistematičnim divjanjem je bil protest v Kapitolu turistična ekskurzija. Bidnov režim ga zdaj izrablja kot požig Reichtaga, za brutalno cenzuro in prepoved delovanja politične konkurence.
Antifa v Portlandu (Foto: epa)
Problem protesta v Capitolu ni ne njegova izjemnost, ne njegova intenzivnost. Bolj nasilni protesti so ob istem času potekali v Portlandu. Težava je, da se ta protest ni zgodil nekim anonimnim Američanom v predmestju, kjer divjajo antife in rasistične črnske tolpe, ampak se je zgodil washingtonskim elitam. Zato tako brutalna reakcija nanj. S socialisti je v ZDA na oblast prišel tudi nam znani vzorec prvorazredne in drugorazredne družbe. In v Kapitolu je nekdo sedel in delal selfije v foteljih prvorazrednih.
Tri lekcije se zdijo očitne:
Prvič, da je treba prosti trg ščititi pred nezakonitim kartelnim dogovarjanjem. Vsa podjetja, ki koncentrirajo prevelik tržni delež, je treba razdeliti na manjša, ki naj medsebojno tekmujejo. Libertarci na to nevarnost že mnogo let opozarjamo, vendar so bile slovenske vlade doslej bolj kot prostemu trgu naklonjene socializmu. Tam pa so bolj od množice zasebnih podjetij, v katerih politika nima nobenih vzvodov moči, zaželeni monopoli, ki se jih da centralno nadzirati. Takšni monopoli so danes veliki igralci iz Silicijeve doline.
Drugič, da mora sredinsko-desna koalicija narediti veliko več na institucionalni zaščiti temeljnih civilizacijskih vrednot in človekovih pravic, na prvem mestu svobode govora in izražanja. Ena izmed možnosti je, da socialnim omrežjem, če želijo delovati kot platforme in ne kot mediji, prepovemo izvajanje cenzure. O kaznivih dejanjih naj namesto cenzorjev znotraj teh korporacij (ki pogosto niso nič manj skrajni in fašistični od tistih, ki jih cenzurirajo), odločajo sodišča. Tako, kot se za suvereno državo tudi spodobi. Na naših tleh naj veljajo naši zakoni in ne arbitrarni predpisi, ki si jih izmislijo nikomur odgovorni in od nikogar izvoljeni korporacijski ideologi. Če jim to ni všeč, pa naj odidejo!
In tretjič, da mora Slovenija ščititi svojo suverenost tudi in predvsem na kibernetskem področju. Smiselno bi se bilo strateško odločiti, da se bomo ločili od platform, ki so se izkazale za spolitizirane in celoten javni sektor prestavili na odprto kodo, stran od oblakov in storitev, ki jih ne nadziramo in ki nas delajo odvisne od tujih podjetij, ki so pripravljena sodelovati s tujimi vladami. Če tega ne storimo, nas bodo, ko bodo kaj želeli od nas, preprosto kibernetsko izključili in nas tako vrgli na kolena.
Resni pretresi v naslednjih štirih letih Bidnove vladavine
ZDA so bile štiri leta miroljubne. Prihodnje štiri leta bomo imeli na žalost opravka z izjemno brezobzirno in napadalno ideologijo, ki ne trpi nobene opozicije. Časa, da se na ta izziv pripravimo, ni veliko. Zato bi bilo dobro, da te grožnje vzamemo resno in ukrepamo takoj. In odločno. Od bidnovega režima lahko v prihodnjih štirih letih pričakujemo zelo resne zunanje pretrese, vključno s spopadom velesil na Tajvanu. Te igre bodo mnogo večje od nas in v njih s silo ne bomo dosegli nič. Svojo neodvisnost in svobodo bomo ohranili le, če bomo ravnali modro. Ne pustimo se poceni ujeti v te igre. Preganjanje svobode govora, Erdoganizacija po Bidnovo, ki jo te dni opazujemo v ZDA se bo, če svobode govora ne bomo uspeli zaščititi, gotovo ponovila pri nas. Zelo pomembno je, da smo kot država sposobni zaščititi svojo suverenost in državljane pred samopašnimi elitami, ki so tako finančno močne, da nas lahko pohodijo, če jih ne ubogamo. Ko je Twitter začel brutalno cenzurirati so se ljudje, kot je v kapitalizmu običajno.
Tomaž Štih
