Kako vlada odgovarja na očitke, da v primeru Magna Seyr deluje v korist tujega investitorja bolj kot v korist lastnih podjetnikov, ki bi ob tolikšni subvenciji prav tako uspešno zagnali svojo dejavnost, verjetno celo z višjo dodano vrednostjo, kot jo prinaša lakirnica?
Poslanec SDS Tomaž Lisec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z Magno Steyr.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
projekt Magna Steyr v Sloveniji že od svojega začetka buri duhove. Ob napovedi prihoda v Slovenijo se je zdelo, da bo šlo za odlično naložbo, ki bo iz vrtinca brezposelnosti in bega možganov povlekla severovzhodno Slovenijo. Govorilo se je o 1,24 milijarde evrov vredni investiciji v novo tovarno avtomobilov, ki naj bi v regijo pripeljala do 3000 delovnih mest. Toda ta investicija je do danes prejela 18,61 milijona evrov državne subvencije in poceni najboljša kmetijska zemljišča za gradnjo, po nekaterih navedbah za kar 40 milijonov evrov ceneje od realne tržne cene gradbenih zemljišč na tem območju, zaposluje pa zgolj 200 ljudi. Ker se je izkazalo, da Ministrstvo za okolje in prostor okoljevarstvenega dovoljenja glede na obstoječo zakonodajo ne bi smelo izdati, je Rovo napovedal upravni spor glede okoljevarstvenega dovoljenja, Magna pa je vnovič zagrozila s selitvijo obrata v tujino. Ob tem se je zganila vsa politična in medijska srenja in vnovič se je našla hitra in ekskluzivna rešitev za posameznega tujega investitorja.
Toda dejstvo je, da so govorice o 3000 delovnih mestih in tovarni avtomobilov povsem potihnile po izjavi izvršnega direktorja Magne international, da bo Magna v Sloveniji gradila le lakirnico, ne pa celotnega avtomobilskega obrata, ker da zaenkrat nimajo dovolj povpraševanja. Tako se letos v resnici obeta zgolj lakirnica s 404 zaposlenimi, državna subvencija enega delovnega mesta pa bo znašala kar 46.000 evrov.
Zato Vlado RS sprašujem:
1. Ob dejstvu visokega subvencioniranja s strani države kadrovska politika obrata ne more biti zgolj stvar investitorja. Ali držijo informacije, da so v Magni Steyr zaposlili večinoma slovenske delavce, ki so prej delali v Avstriji in to za nižje plačilo? Kakšna je v tem primeru utemeljenost ustvarjanja novih delovnih mest in v navezavi s tem utemeljenost državne subvencije?
2. Po kakšni ceni je občina odkupila relevantna zemljišča in po kakšni ceni investitor? Drži, da je bila odkupna cena za kar 40 milijonov evrov nižja od realne tržne cene gradbenih zemljišč? Ne gre torej v tem primeru za oškodovanje lastnikov zemljišč?
3. Iz poročanja medijev sledi, da se bo specialni zakon o Magni dopolnil na način, da se bo dodal člen, po katerem Magna Steyr ne glede na 69. člen zakona o vodah – ki govori o prepovedi dejavnosti, v katero so vključene nevarne snovi na vodovarstvenem območju – lahko gradi objekt za namen strateške investicije na razvojnem območju. Ali tega ne vidite kot popravljanje zakonodaje s ciljem, da se uspešno izigra obstoječo zakonodajo? Kakšno sporočilo to daje drugim investitorjem, ki se leta in leta borijo za pridobitev ustreznih dovoljenj?
4. Že drugič se bo zakonodaja po hitrem postopku spreminjala v korist enega tujega investitorja. Glede na zgornje ugotovitve je zaposlitveni doprinos majhen, kako torej odgovarjate na očitke, da vlada deluje v korist tujega investitorja bolj kot v korist lastnih podjetnikov, ki bi ob tolikšni subvenciji prav tako uspešno zagnali svojo dejavnost, verjetno celo z višjo dodano vrednostjo, kot jo prinaša lakirnica?
