Predsednik vlade Janez Janša je v pismu, ki ga je 19. junija poslal vrhovnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, v četrtek pa ga je objavil na Twitterju, opozoril na stopnjevane in organizirane grožnje s smrtjo, ki jih po njegovih besedah vrhovno državno tožilstvo le pasivno spremlja, v nekaterih primerih pa jih posredno celo spodbuja.
Nadalje opozarja na prepoved ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve po kazenskem zakoniku in člene, ki govorijo o kaznivosti nasilja zoper najvišje predstavnike države. Opozarja tudi na napade na uradne osebe, ko te opravljajo varnostne naloge, na kar tožilstvo kljub javno objavljenim posnetkom kaznivih dejanj ni ukrepalo.
Na pismo so se odzvali tudi v opoziciji. Vršilka dolžnosti predsednika Socialnih demokratov Tanja Fajon je pismo označila za napad na neodvisne institucije in grob poseg v druge veje oblasti, ki jih sili v ustavno obtožbo. Na navedbe Fajonove se je odzval profesor prava dr. Jernej Letnar Černič, ki je zapisal, da je glede na izjemno hude kršitve pravice do življenja in prepovedi hudodelstva zoper človečnost v slovenski pol pretekli zgodovini treba vsakršno pozivanje k nasilju, sovraštvu ali celo umoru obravnavati izjemno skrbno, hitro in natančno.
Ustavno sodišče v zadevi UI 42/12 odločilo, da je državno tožilstvo del izvršilne veje oblasti
Glede pisma predsednika vlade lahko ugotovimo, da ima predsednik vlade pravico do svobode izražanja, da opozarja na pomanjklivosti, dokler neposredno ne posega v konkretno delo državnega tožilstva, je še dejal Černič.
Kar pa se tiče veje oblasti, je Ustavno sodišče v zadevi UI 42/12 odločilo, da je državno tožilstvo del izvršilne veje oblasti in tako podrejeno nadzoru ministrstva. Pridige o neodvisnosti so samo bajke tistih tožilcev in politikov, ki se imajo za male bogove.
