Tanja Fajon nadaljuje z dvoličnostjo: Vojaške partizanske proslave obožuje, glede naborništva pa pametuje – “Mir, dialog, ne orožje”

“Brez naborništva ne bo več Slovenske vojske. Potrebno je resno reorganizirati Slovensko vojsko, okrepiti profesionalno jedro, z naborniki zagotoviti rezervo, ki bo popolnila teritorialno umeščene enote. Nehati se zanašati samo na kolektivno obrambo, ampak postaviti resen okvir nacionalne obrambe,” poudarja strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne. Očitno pa evropska poslanka Tanja Fajon meni, da je prava strokovnjakinja za varnost, ta se je namreč oglasila glede predloga SDS o uvedbi naborništva in komentirala: “Če bi desnica z enako vnemo kot spodbuja mlade k vojaštvu in militarizmu spodbujala k branju, znanosti, raziskovanju in spoštovanju različnosti, ne bi bilo potrebe niti po naborništvu, niti po vojski.”

 

“Znanje, razumevanje, blaginja. Mir, dialog, ne orožje,” je še dodala Fajonova iz vrst SD, torej stranke, ki je najbolj odgovorna za razpadanje Slovenske vojske po obrokih. “Vidim, da dvigujejo glave tisti, ki so proti vojski. In jo v zadnjih letih načrtno uničujejo. Skrivajo se za mirom, obožujejo pa vojne in povojne poboje svojih predhodnikov”, je v odzivu na modrovanje Fajonove komentiral poslanec SDS Tomaž Lisec.

Glede na to, da je sposobnost države za učinkovito oblikovanje oziroma učinkovito odzivanje na vojaške grožnje odvisna predvsem od zagotovitve pogojev za pravočasno preoblikovanje Slovenske vojske z vidika njene popolnjenosti, opremljenosti, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti, je povsem logično, da sta nekdanji obrambni minister Aleš Hojs in poslanec SDS Žan Mahnič spregovorila o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti, katerega poglavitna rešitev je ponovna uvedba naborništva v obliki služenja 6-mesečnega vojaškega roka.

Kadrovska slika je vedno slabša
Zadnjih šest let smo lahko opazovali, kako je pod vlado Mira Cerarja in sedaj pod vlado Marjana Šarca Slovenska vojska propadala. Glede na to, da je številka stalne sestave Slovenske vojske iz sedanjih 8 tisoč upadla na nekaj čez 6 tisoč, to vse skupaj ne zadošča več za obrambo Republike Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru in za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske. Pri tem je Mahnič kritično izpostavil, da Slovenija v primeru oboroženega napada nima mlade generacije in ima čedalje manj srednje generacije, ki je služila vojaški rok in ki bi znala rokovati z orožjem ter poznala osnovne vojaške tehnike. “V preteklosti smo v SDS poskušali  s tem, da bi zagotovili 2 odstotka BDP za obrambo, kar je potrebno, če želimo imeti profesionalno vojsko popolnjeno, poskušali smo s predlogom višjih plač vojakov, zaradi česar bi se mladi odločali za tak poklic, a žal nismo bili z nobenim predlogom uspešni,” je še zatrdil.

Na proslavah je orožje niti malo ne moti
Sodeč po komentarjih na družabnih omrežjih je mogoče sklepati, da ljudje nad pametovanjem Fajonove niso pretirano navdušeni. Glede na to, da Fajonova navaja, kako je proti orožju, je mogoče videti, da je orožje v praksi prav nič ne moti, ko se ta udeležuje povsem nasmejanih ust partizanskih proslav. Nič čudnega ni, da so se na ta račun usula komentarja kot sta: “Reče nekdo, ki se udeležuje komunističnih manifestacij in ne zna obsoditi totalitarizmov. In v Evropo vabi sovražnike miru”; in “Mar se ne udeležujete redno obletnic vojaških bitk (Osankarica, Dražgoše)? Mar ne častite Revolucije, ki je prinesla enopartijski sistem? Mar enopartijski sistem spoštuje različnost politične opredelitve? Koliko časa bi se morali gledati v ogledalo, da bi se zagledali?”.

Švica, dežela miru, dialoga in spoštovanja različnosti ni bila vpletena v nobeno sodobno vojno, vendar ima obvezen vojaški rok, ki ga podpira 73 odstotkov prebivalcev. Glede na to, da jim še na misel jim ne pride, da bi ga ukinili, se človek vpraša, čemu tolikšna histerija okrog uvedbe naborništva  v Sloveniji? Dejstvo je, da večji nabor posameznikov pomeni tudi lažje popolnjevanje enot, prispeva k osnovnemu vojaškemu znanju državljanov in osnovni usposobljenosti ter pomeni tudi odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavednosti in boljše psihofizično stanje ter pripravljenost državljank in državljanov, je težko razumeti naborništvo drugače kot v pozitivni luči.

Hana Murn