Vlada Marjana Šarca v koalicijski pogodbi obljublja brezplačen vrtec, v praksi pa z dvigom plač v javnem sektorju cene vrtcev zvišuje.
Prvi dan redne februarske seje je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko v imenu Slovenske demokratske stranke postavila ustno poslansko vprašanje predsedniku vlade, in sicer glede povišanja cen v vrtcih in domovih za starostnike zaradi zvišanja minimalne plače in zvišanja plač javnim uslužbencem. Celoten magnetogram objavljamo v nadaljevanju:
SUZANA LEP ŠIMENKO: Spoštovani predsednik vlade! Prebivalci Slovenije zaradi vaše neprimerne ekonomske politike že čutijo posledice. V samem začetku vašega mandata ste dvignili minimalno plačo in, da ste ohranili socialni mir, sklenili tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. Ob tem pa seveda niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Tukaj govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele. S tem ste tako zelo elegantno vse breme dviga plač prenesli na uporabnike storitev. In naj vas spomnim, tukaj gre zlasti za starejše, njihove svojce in tukaj gre predvsem za mlade družine, torej tiste socialno najšibkejše, katere zelo radi tudi sami izpostavljate.
Dnevno lahko zasledimo, kako se dvigujejo cene vrtcev. Povprečno gre za dvige med petimi in desetimi odstotki. Kaj to pomeni za starše? To pomeni tudi do 30 evrov višje stroške za položnice za plačilo vrtca na mesec, da o tem, da ste dejansko povečali breme tudi občinam, seveda niti ne govorim. Na eni strani vrtci, na drugi strani domovi za ostarele. Tukaj se v povprečju cene dvigujejo za 2 odstotka. Prav tako seveda v breme oskrbovancev, njihovih svojcev, če ti niso sposobni tega plačevati, pa spet v breme občinam. Spoštovani predsednik vlade, vi ste bili župan in veste, kaj to pomeni zlasti za manjše občine in kaj to pomeni zlasti za tiste občine, ki so na območjih, ki so že tako ali tako podpovprečno razvite.
Seveda se razume, da so plače v javnem sektorju na marsikaterem delovnem mestu izjemno nizke. Lahko bi pa ubrali popolnoma drugačno ekonomsko politiko, tako, od katere bi dejansko imeli nekaj koristi vse državljanke in državljani, in ne take, ki bi breme prenesli na uporabnike storitev.
Zato me na tem mestu zanima: Kaj konkretno boste naredili, da boste preprečili prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike storitev, tukaj mislim zlasti storitev uporabe vrtca in domov za ostarele? Prosim za konkreten odgovor.
MARJAN ŠAREC: Hvala lepa za vprašanje. Torej, za spremembo cen s 1. januarjem se je odločilo 60 odstotkov domov za starejše, za dvig cen, ki v povprečju ne presega 2 odstotkov. To ste tudi že vi ugotovili. Podatkov o spremembi cen oskrbe, veljavnih od 1. marca 2019 dalje, v tem trenutku še nimamo. V zadnjem tednu februarja, so namreč potekale seje svetov zavodov, na katerih bodo predlagane spremembe cen potrjene. Obvestila o spremembi cen pa bodo ministrstvu posredovana v prihodnjih dneh.
Zdaj, ker je zaslediti očitek, da je vlada brezbrižna, naj povem, kako je resorno ministrstvo ravnalo. V zvezi z uskladitvijo cen je vse izvajalce pozvalo, naj pri določitvi novih zneskov ravnajo odgovorno, pri tem pa upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za leto 2018, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letu 2019 in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta 2019 cene storitev že uskladili, pa je tudi pozvalo, naj se za dodatno spremembo cen odločijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov, oziroma naj uskladijo elemente cene. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki ga je zahtevalo, ki je zahtevalo zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialno-varstvenih zavodih.
Prejšnje vlade so namreč zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev. To je tudi nadpovprečno prizadelo socialno-varstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 odstotkov odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo.
Prej omenjeni splošni dogovor, ki ga je vlada potrdila nedavno, zvišanje plač, dogovorjeno s sindikati, to upošteva. Govorim o zadnjem dogovoru oziroma zvišanjih, predvidenih za letos. Ne zagotavlja pa kritja celotnega zvišanja stroškov dela, ki so posledica vseh sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam preteklih let. Zato ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti soglasja k splošnemu dogovoru za leto 2019 ni dalo in je predlagalo, da se dodatna sredstva zagotovijo z aneksom številka 1. Vlada je zato na svoji 20. redni seji 21. februarja sprejela sklep o spornih vprašanjih v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019. Ob tem je bilo dogovorjeno, da se bo morebitni dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih obravnaval v okviru aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, če bo glede na razpoložljiva sredstva to mogoče.
Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi starejših v domovih ne bremenijo, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.
Če se dotaknem še zvišanja plač, kot že večkrat pojasnjeno, so vlado pričakale stavkovne zahteve več kot polovice sindikatov javnega sektorja. In po skoraj 10 letih varčevalnih ukrepov in razumevanja, da v času krize drugače ne gre, zaradi česar so bili odhodki države za vsaj milijardo in pol nižji, so sindikati za zaposlene pričakovano zahtevali zvišanje plač, opozarjali so, da konca krize zaposleni pač ne čutijo, tako so povedali. V pogajanjih o razrešitvi njihovih zelo različnih stavkovnih zahtev je bilo za vlado pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja. Ta bi namreč pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane in državljane kot tudi za gospodarstvo.
Na drugi strani pa je enako pomembno še dvoje. Da je doseženi dogovor v okviru javnofinančnih zmožnosti oziroma dopustnega fiskalnega okvira in da javnim uslužbencem priznava vendarle neko vrednost, v nasprotju s krivičnimi oznakami o parazitih na državnih jaslih. Kar se pa občin tiče, pa naj povem, da smo ravno zato dosegli tudi zvišanje povprečnine, ker smo imeli to v mislih, seveda bodo občine še vedno nezadovoljne, ampak s 558 na 573,5.
SUZANA LEP ŠIMENKO: Najlepša hvala. Najprej na prvi del vašega odgovora. Sedaj, v kolikor resnično gre večina bremena iz zdravstvene blagajne, se tukaj seveda sprašujemo, zakaj pa potem je prišlo do dviga cen storitev, zakaj vseeno, sami ste rekli, 2 odstotka v povprečju je dviga. Ne nazadnje to vedo tudi na ministrstvu za delo, ki te cene dejansko tudi potrjujejo. Če bi bilo denarja dovolj, verjetno tudi ti dvigi ne bi bili potrebni.
Ko pogledamo same vrtce, vemo, bili ste župan, verjetno poznate, 80 odstotkov približno v ceni, ekonomski ceni vrtca, je strošek plač. In ko se dvignejo plače javnemu sektorju, je to bistveno večji strošek in enostavno večini občin ni preostalo drugega, kot pa da svetniki zvišajo cene vrtcev. V kolikor bi, tako kot vi na drugi strani govorite, saj vemo, en delež se prenese na starše, drug delež se prenese na občine, v kolikor bi bile povprečnine dovolj visoke, bi občine brez težav zagotavljale ta sredstva. Ampak naj vas spomnim, vi ste res dvignili povprečnino, ki pa je še bistveno pod zakonsko določeno, to je bilo 7. novembra, vsi ostali dogovori so pa prišli za tem. In enostavno župani v letošnjem letu, eden za drugim, ugotavljajo, da imajo sredstev iz povprečnine za pokrivanje zakonsko določenih nalog premalo. In ne nazadnje, ravno zaradi tega je državni svet tudi napovedal morebiten veto na sprejem proračuna, ker ste več kot očitno to zanemarili.
Naj spomnim še na to. V koalicijski pogodbi na strani 34 pišete celo o tem, da boste zastavili program brezplačnega vrtca, cene vrtcev se pa dejansko dvigujejo. Zanima me: kaj konkretno boste naredili, da ne bo to breme na račun staršev in občin?
MARJAN ŠAREC: Naj omenim še nekaj, da se tudi plače v gospodarstvu zvišujejo za 5 odstotkov, prav tako pokojnine za 5 odstotkov pa tudi višji socialni transferji in minimalna plača, to pomeni, da se tudi na drugi strani nekaj zvišuje. So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj se je v nekaterih primerih podražilo tudi za 15 odstotkov. To je pa daleč višje kot 2 odstotka in seveda se ne morem znebiti tudi občutka, da je zdaj to zvišanje plač pričakovano, seveda, kot sem že večkrat povedal, to ni kar nekaj, da smo si izmislili, bomo pa dvignili plače, vemo, kakšna je predzgodba, in je to zdaj izgovor za zviševanje cen, od zavarovalnic pa še do česa drugega.
Kljub tem zvišanjem so pa plače in obremenitve in pogoji dela v domovih za starejše, recimo, pa še kje, še vedno zelo mizerni in zato tudi ni interesa za opravljanje tega dela in potreb po kadru je čedalje več. Je pa res, da sem že takrat pozval občine, da ustanovijo delovno skupino, kjer bomo natančno sistemsko pregledali, katere so naloge občine in kako bi se te naloge drugače razporedile oziroma celotna problematika, tudi to bi bil pa nek sistemski ukrep, ki ga tudi pričakujemo v sodelovanju z občinami, da pregledamo obseg nalog, ki ga občine imajo in tako naprej. To smo že vse povedali, tudi že takrat novembra, ko smo sprejeli ta dogovor. Zato ni vse enoznačno, nas pa čaka precej dela, to je pa res.
SUZANA LEP ŠIMENKO: Z odgovorom predsednika vlade nisem zadovoljna, zato predlagam, da na prihodnji seji opravimo razširjeno razpravo na to tematiko. Namreč, Skupnost občine Slovenije mislim, da je to svojo nalogo, o kateri je govoril predsednik vlade, opravila. Konkretno nismo izvedeli, kaj bo vlada naredila.
Omenjeno je bilo, da so se dvignili socialni transferi, drži, nekateri so se res, so pa številni ljudje tudi zapadli v višje razrede in zdaj dejansko za vrtec plačujejo več in so še na slabšem, kot so bili pred tem vašim dvigom plač. Zato vaša ekonomska politika na tem področju je napačna, vi bi se lahko stvari lotili na način, da bi dejansko, bodisi dvignili spodbude vsem zaposlenim, da bi razbremenili plače konkretno in bi vsi nekaj imeli od tega, zdaj pa na eni strani ste dodatno dvignili plače in vse to breme ste prenesli na račun mladih družin, na račun starostnikov in tudi na račun občin. Jaz predlagam, da v eni izmed prihodnjih sej opravimo razširjeno razpravo na to temo.
Vir: sds.si
