Piše: Sara Rančigaj
Vlada je s pomočjo ustanovitve strateških svetov poskrbela za ustanovitev strokovnih skupin, ki bi lahko Sloveniji pomagale pri njenem napredku. Eden izmed takšnih ukrepov je tudi debirokratizacija, ki bo med drugimi urejala področje davkov. Namen zakona je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir, kar pozdravljajo tudi v gospodarstvu. Nasprotno pa pri vladajočih včasih težko razumemo, ali gre le za spopadanje z ideologijo ali jim gre za razvoj Slovenije. “Poslanec opozicije mi je rekel, da so predlogi za debirokratizacijo dobri, ampak da on mora glasovati proti,” je obelodanil Simič in dodal, da opozicija zavlačuje, da prvi paket debirokratizacije ne bi bil hitro sprejet.
Pri levici je vedno veljalo prepričanje, da so visoki davki razlog za višje prihodke v davčno blagajno, a ekonomski zakoni veljajo ravno obratno. Nižji davki gospodarstvu omogočajo lažje preživetje, kar pomembno vpliva na razvoj gospodarstva, nasprotno pa smo v preteklosti bili priča višjim davkom, ko je oblast prevzela levica, gospodarstvo pa se je dušilo. Podobno je tudi z zakonom o debirokratizaciji, ki bi dodatno razbremenil gospodarstvo v kritičnih časih in bi lahko posledično vplivalo na njegov preboj. “Pri nas še vedno veliko ljudi živi v prepričanju, da so visoki davki tisto, kar prinaša prihodke v proračun. Opozicija zavlačuje, da prvi paket debirokratizacije ne bi bil hitro sprejet,” je bil kritičen Simič.
Poleg omenjenega pa v oči pade tudi dejstvo, da poslanci opozicije namerno ne želijo podpreti zakonov, ki bi koristili razvoju Slovenije. Žalostno je dejstvo, da poslanci več ne glasujejo po svoji vesti, temveč se morajo držati navodil, ki jim jih daje vodstvo, čemur smo bili priča že v preteklosti, ko so določeni poslanci opozicije z glasovanji demantirali kar sami sebe. “Poslanec opozicije mi je rekel, da so predlogi za debirokratizacijo dobri, ampak da on mora glasovati proti. Želim, da pozabimo na te zamere in delitve,” je pojasnil Simič. V nadaljevanju je še poudaril, da spremembe s seboj vedno prinesejo tudi tveganja, zato je prepričan, da v tem primeru potrebujemo več hrabrih ljudi, ki se ne bojijo prevzeti novih funkcij, ob tem pa hkrati tudi uvajati spremembe.
V sredo je na temo o debirokratizaciji Slovenije potekal pogovor, kjer so različni strokovnjaki izmenjavali poglede o tem, zakaj v Sloveniji nujno potrebujemo debirokratizacijo. Medtem ko nas skušajo nekateri prepričati, da živimo v izjemno slabih časih, pa pozitivno naravnani posamezniki Slovenijo opazijo drugače. “Danes se pogovarjamo o viziji razvoja in kam nas bo ta vodila čez 20 oziroma 30 let. Stvari je treba postaviti v kontekst in trenutne razmere niso tako dramatične. V resnici se imamo v Sloveniji prav super in mogoče je to naša največja težava. Res pa je, da se nam, če bomo gledali le na to in ne bomo tekmovali in se primerjali s svetom, lahko zgodi, da bomo zaostali,” je na spletnem pogovoru o debirokratizaciji, ki ga je pripravila Pobuda za družbeno premirje in sodelovanje, poudaril podjetnik Andraž Tori.
Po mnenju Torija, vsekakor zaradi tega ne smemo nazadovati, temveč moramo iskati nove priložnosti za nadaljnji razvoj in biti tekmovalni z drugimi državami. Prepričan pa je, da je birokracija eden izmed tihih ubijalcev podjetništva. “Birokracija je tihi ubijalec podjetništva. Prepričan sem, da je vsak predpis oziroma pogoj dodan zaradi zelo dobrega razloga, ampak na koncu je položaj katastrofalen,” pravi soustanovitelj podjetja Zemanta in vodja oddelka za podatkovno znanost pri podjetju Outbrain.
Zakon o debirokratizaciji, katerega namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem, posega v 20 veljavnih zakonov. Med drugim naj bi za plače nad šest tisoč evrov bruto uvedli socialno kapico.
Kot je v nadaljevanju pogovor povzel Siol, World Economic Forum po obsegu birokratskih ovir pri merjenju konkurenčnosti države Slovenijo uvršča na 126. mesto od skupno 141 držav. “To zagotovo ni položaj, ki privlači tuje vlagatelje. Veliko pove dejstvo, da imamo v Sloveniji 23 tisoč predpisov, 900 le na področju varstva pri delu,” je poudarila moderatorka pogovora Nevenka Črešnar Pergar.
Vse mednarodne agencije, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem držav, pomembno oceno pripišejo učinkovitosti javne uprave oziroma državne administracije, ki je eden od ključnih elementov gospodarske rasti in konkurenčnosti držav. “Zakon o debirokratizaciji je vlada potrdila, trenutno je v državnem zboru, kjer se pojavljajo različne zahteve, in občutek imam, da opozicija s sprejetjem zakona zavlačuje,” je še dejal Simič.
V Sloveniji smo bili dolga leta priča izgubljanju edinstvenih priložnosti
Slovenija je na področju produktivnosti izgubila 15 let in s tem se še danes spopadamo. To pomeni, da smo, gledano na produktivnost na zaposleno osebo ali na delovno uro, tam, kjer smo bili leta 2004 oziroma leta 2005, pojasni Domadenikova: “V obdobju med letoma 2000 in 2020 je letna rast produktivnosti v Sloveniji v povprečju znašala 1,6 odstotka. A nič še ni izgubljeno. Pogledati moramo, na katerih področjih zaostajamo, in korak za korakom začeti spreminjati stvari,” je še pojasnila.
Cilj predloga zakona o debirokratizaciji je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja. Namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost.
