V zapisniku 51. seje Sodnega sveta Republike Slovenije, z dne 29. oktobra 2020, lahko pod točkama 5. in 6. beremo, da je sodni svet odločal, kdo je najboljši kandidat za mesto kandidata ali kandidatke za sodnika ali sodnico na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu ter na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. V sklepu pa lahko beremo, da je sodni svet ocenil, da sta najboljša kandidata za omenjeni funkciji dr. Maja Brkan in dr. Marko Ilešič. Kot je znano, je bilo kandidatov za omenjeni razpisani mesti več, a jih sodni svet ni povabil niti na razgovor.
Sodni svet v sklepu še zapiše: »Glede na potrebo po hitrejšem in uspešnem zaključku postopkov izbire kandidatk oziroma kandidatov za obe sodišči Evropske unije, je Sodni svet sklenil v svojem mnenju predsedniku republike oblikovati stališči le o tem, katero kandidatko oziroma katerega kandidata šteje za najboljšega in se do primernosti drugih prijavljenih na razpis ne opredeljuje. Glede na navedeno in predstavljene reference je Sodni svet tudi ocenil, da v obravnavanih razpisih dodatni ustni razgovor ni potrebno.«
Sodni svet smo zato vprašali naslednje:
1. Zanima nas, kdo so bili ostali kandidati za mesto kandidata ali kandidatke za sodnika ali sodnico na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu ter na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, poleg dr. Maje Brkan in dr. Marka Ilešiča?
2. Ali je sodni svet ostale kandidate povabili na razgovor oz. zakaj pogovor ni bil potreben?
3. Zakaj sodni svet predsedniku Borutu Pahorju predlaga samo omenjena kandidata, če pogoje izpolnjujejo tudi ostali kandidati?
4. Se je kdo od ostalih kandidatov pritožil na odločitev sodnega senata?
Sodni svet: Glede na navedeno in predstavljene reference je Sodni svet tudi ocenil, da v obravnavanih razpisih dodatni ustni razgovor ni potreben
Sodni svet nam je poslal naslednji odgovor:
“Postopka izbire kandidata ali kandidatke za sodnika ali sodnico na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu ter na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu vodi Ministrstvo za pravosodje, ki je tudi tista točka, na katero se morate obrniti glede vprašanja, kdo vse je kandidiral na enem in/ali drugem razpisu.
Sodni svet v navedenih postopkih daje le mnenje, zoper katerega ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva; tudi sicer pa do sedaj nismo prejeli nobene pritožbe v zvezi z navedenima konkretnima postopkoma.
V zapisniku 51. seje, ki ga izpostavljate, pa je uvodoma odgovorjeno tudi že na vaše drugo in tretje vprašanje (stran 6, 1. odstavek): ?Glede na potrebo po hitrejšem in uspešnem zaključku postopkov izbire kandidatk oziroma kandidatov za obe sodišči Evropske unije, je Sodni svet sklenil v svojem mnenju predsedniku republike oblikovati stališči le o tem, katero kandidatko oziroma katerega kandidata šteje za najboljšega in se do primernosti drugih prijavljenih na razpis ne opredeljuje. Glede na navedeno in predstavljene reference je Sodni svet tudi ocenil, da v obravnavanih razpisih dodatni ustni razgovor ni potreben.?
Prijazen pozdrav.
Po odredbi predsednika Sodnega sveta dr. Erika Kerševana Maja Rozman, generalna sekretarka”
Sprašujemo: “Katera veljavna zakonodaja dopušča izvedbo takšnega postopka?”
Sodni svet smo zaprosili za dodatno pojasnilo, in sicer:
1. Ali sodni svet stoji na stališču, da mu veljavna zakonodaja dopušča izvedbo takšnega postopka, kakor izhaja iz 5. in 6. točke Zapisnika 51. seje Sodnega sveta z dne 29. 10. 2020 – torej brez izvedbe razgovora z vsemi kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje ali ne?
2. V kolikor sodni svet stoji na stališču, da mu veljavna zakonodaja dopušča izvedbo takšnega postopka, kot izhaja iz 5. in 6. točke Zapisnika 51. seje Sodnega sveta z dne 29. 10. 2020, ali nam lahko navedete konkreten zakon in njegovo določbo/-e, ki vam izvedbo prej v tem vprašanju navedenega postopka dopuščajo.
“Sodni svet praviloma odloča na podlagi pisno predloženih dokazil”
Sodni svet nam je poslal naslednje pojasnilo: “Kot rečeno, je vloga Sodnega sveta v postopkih izbire kandidatov za sodnike Sodišč Evropske unije omejena na izdajo mnenja. Sodni svet tovrstnih postopkov ne vodi in nima v njih vloge odločevalca. Ob tem pa ne Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč in ne Zakon o sodnem svetu postopka sprejema tovrstnih mnenj s strani Sodnega sveta ne urejata, niti ne določata obveznosti Sodnega sveta izvajati razgovore s kandidati.
Nasprotno, Zakon o sodnem svetu v drugem odstavku 31. člena določa, da Sodni svet praviloma odloča na podlagi pisno predloženih dokazil. Ustno obravnavo pa izvede le, če tako določa zakon ali poslovnik ali če tako v posamezni zadevi odločijo člani.
Lep pozdrav.
Maja Rozman, generalna sekretarka”
Preberite tudi:
