Včerajšnje sklepno dejanje škandalozne kazenske sodne farse, Lidija Turk Klemenčič zoper soboškega škofa dr. Petra Štumfa, do katere v normalni pravni državi sploh ne bi smelo priti, se je končalo z oprostilno sodbo. Škof Štumf je lani avgusta v domnevni ljubezenski aferi stopil v bran svojega stolnega župnika Gorana Kuharja, za katerega je 30 let starejša vernica Lidija Turk Klemenčič trdila, da ima z njim razmerje.
Seveda je toženka Lidija Turk Klemenčič oprostilno sodbo okrožnega sodnika Sebastjana Juga in plačila vseh stroškov, pospremila z negodovanjem in glasno napovedjo pritožbe. Njen zagovornik je negativni izplen varovanke pospremil z besedami, “Po dolgem času je tako lep dan, a žalosten dan za naše pravosodje.” Da sta takšen izhod sodbe z njegovo varovanko sicer pričakovala, to pa zato, ker naj bi v zadnjem času bili priče podobnim sodbam, “ko so javne osebe lahko marsikaj povedale pa niso bile sankcionirane.” Kam oziroma na koga je meril odvetnik Dean Bačič, ve on sam, mi pa si lahko tudi mislimo, ker gre za sina nekdanjega vidnega partijskega in SZDL-jevskega funkcionarja Geze bačiča.
Tudi škof dr. Peter Štumpf nad oprostilno sodbo ni kazal pretiranega veselja oziroma zadovoljstva, čeprav sodniku Jugu priznava, da je s takšnim epilogom dodal kanček zaupanja v pomurska in slovenska sodišča. Je pa žalosten, ker je prepričan je, da do procesa sploh ne bi smelo priti, ker je “sredstvo v rokah nekoga, ki hoče škoditi ugledu katoliške cerkve!”
V osnovi se je petletna zgodba zalezovanja in mobingiranja toženke Lidije Turk Klemenčič v odnsu do soboškega stolnega župnika Gorana Kuharja dogajala znotraj cerkveneih krogov. Sam kot škof, ki mu kanonsko pravo v takšnih primerih dovoljuje sprejetje tudi vrednostnih sodb , ker ima v rokah zakonodajno, sodno in izvršilno moč, je razočaran nad dejstvom, da tega redno sodišče ni upoštevalo in s procesom zadevo iz cerkvenega okolja preselilo na ulico. “Jaz nisem nič drugega storil, kot samo to, da sem zaščitil svojega duhovnika pred žensko, ki ga nadleguje,” je še dejal soboški škof po današnjem izreku sodbe.
Škof Štumpf je več kot prepričan o političnem ozadju celotne sodne farse, ki naj bi diskreditirala soboško škofijo, njega osebno in slovensko RKC. Sodišče je omnil na eno neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, kar se sodnih procesov zoper slovenske škofe tiče: V zadnjih 75 letih sta bila zoer škofe viodena dva sodna procesa: “Zadnji sodni proces je bil voden proti škofu Rožmanu leta 1946 in tokratni proces zoper mene, soboškega škofa.” Da gre za več kot politični manever globoke države. “Gospa je le sredstvo za ljudi, ki želijo destabilizirati škofijo in cerkev ter funkcijo škofa. Ne samo mene osebno, temveč vseh škofov pri nas,” je še dejal Štumpf.
Klemenčičevi naj bi tožbo zoper škofa Štumpfa svetovala dva ugledna odvetnika in ugleden sodnik. “Namesto tožbe bi gospe morali svetovati zdravljenje,” je bil jasen Štumpf in pred sodiščem o Klemenčičevi dejal, da ima očitno psihične težave, ki bi bile potrebne zdravljenja.
V noči na petkovo razglasitev sodbe je škof Štumpf na svojem facebook profilu zapisal znane besede Milana Kučana, izrečene ob razglasitvi samostojne Slovenije, “da so nocoj dovoljene sanje, jutri pa je nov dan.” In zakaj je vredno hrepenenje po jutri?
Milan Kučan je bil alfa in omega 100 letnice priključitve Prekmurja matici, pokončnost škofa Štumpfa pa mu je ves čas šla v nos. Med drugim je spomnil na kip svetega Nikolaja, zavetnika Murske Sobote, ki bi bil že zdavnaj postavljen na bližnjem krožišču stolne cerkve, vsa državna dovoljenja so bila že izdana, le v mestu, ki ga vodi Kučanov oproda, župan Aleksander Jevšek, se nekje zapleta. Vsa simbolika pa se skriva v stavku: Jutri gradimo, kar je bilo porušeno, obnavljamo, kar je potrebo obnoviti in postavljamo, kar še ni bilo postavljeno.
Vir: vfokusu.com
