Da se je že skoraj pozabljena afera z maketo drugega tira nedavno spet pojavila in postala tema številka ena v režimskih medijih, ni naključje. Prav v času, ko Marjan Šarec s svojo stranko dosega vrhunec svoje domnevne priljubljenosti, “strici” očitno skrbijo za discipliniranje drugih koalicijskih strank. Kaj je v ozadju?
Sredi februarja je Šarčeva vlada potegnila potezo, ki je močno razburila tako Kučanov krog kot Levico – za začasnega predsednika Venezuele je namreč priznala vodjo tamkajšnje opozicije Juana Guaidója, sicer levičarja. Izkazalo se je, da je bil pobudnik slovenskega priznanja začasnega predsednika Venezuele prejšnji premier in sedanji zunanji minister Miro Cerar, ki je sicer zatrdil, da ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za “prepoznanje vloge začasnega predsednika” za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast.
Vendar pa je odziv botrov Šarčeve vlade prišel zelo hitro. Iz založbe Sanje, ki velja za hišno založbo zadnjega šefa partije Milana Kučana, so namreč isti dan sporočili, da bodo začeli v svoji knjigarni “Hiša sanjajočih knjig” zbirati podpise za pismo podpore Bolivarski republiki Venezueli. Povedano drugače: zbirali bodo podpise v podporo zločinskemu samodržcu Nicolásu Maduru, ki je edini legitimni predsednik, ker je bil izvoljen na demokratičnih volitvah, medtem ko je Guaidó samooklicani predsednik (in točno tako ga naziva tudi Slovenska tiskovna agencija).
Po Bandelliju in Prešičku še Leben
O aferi z maketo drugega tira se je začelo spet govoriti in pisati že pred “venezuelskim preobratom”, ko so začeli okoliščine javnega naročila makete preiskovati kriminalisti. Spomnimo: zaradi domnevne “napake” pri vpisovanju podatkov naj bi bila vlada “pomotoma” izbrala precej dražjega izvajalca, a se je pokazalo, da gre predvsem za prečrpavanje davkoplačevalskega denarja v žepe »posvečenih«. Zato lahko sklepamo, da je bila odločitev o oslabitvi SMC sprejeta že prej, bržkone pa gre za poskus najti še eno kolateralno žrtev za utrditev slovesa Marjana Šarca kot državnika, ki je v slovensko politiko končno vnesel nekaj novega duha in kjer velja ničelna toleranca za korupcijo, ki je prej veljala »tako za leve kot za desne«. (Ne pozabimo, da je ena od “šlogaric” v začetku leta 2018 v tabloidnih medijih celo “prerokovala”, da bomo dobili točno takšnega premierja, ni pa omenila imena.) Na odstrelu se je po Dejanu Prešičku (SD) in Marku Bandelliju (SAB) znašel Jure Leben (SMC), minister za okolje v Šarčevi vladi, v prejšnji vladi pa ključna oseba v projektu drugega tira. Za slednjega je sedaj zadolžena ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se javno hvali, da pri njej ne bo maket, ampak graditev “pravega” drugega tira (pa še za to se je izkazalo, da ni čisto res, saj naj bi naredili novo enotirno progo na relaciji Divača−Koper , poleg obstoječe seveda). Zagotovo bo odstrel Lebna iz vlade – v prejšnji vladi je moral kot državni sekretar enkrat že oditi, ker “ni vedel”, da ni magister znanosti, a se je nato vrnil – ustrezal tako Šarcu kot nekaterim drugim koalicijskim partnerjem. Verjetno pa kar drži, da za medijskem sesuvanjem SMC stoji tudi Šarčev državni sekretar Damir Črnčec, izkušeni obveščevalec, pa tudi Alenka Bratušek s svojim izraelskim svetovalcem Eisinom Asafom, za njima pa naj bi se skrival Kolektor Group pod “tihim” vodstvom člana Foruma 21 Stojana Petriča, neformalnega gospodarja časnika Delo. “Venezuelski” obrat je bil torej samo stranski dogodek v tej epizodi.
Ko je bil Cerar še brezskrben
A poglejmo, kaj je Cerar govoril v državnem zboru 12. februarja, ko se je začela preiskava. Po njegovih besedah je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je vodil Peter Gašperšič, projekt drugega tira pripravilo po evropskih standardih, “žal pa je res prišlo do hudih uradniških nepravilnosti v zvezi s tem“. Aferi naj bi torej botrovala uradniška malomarnost, a Cerar naj bi bil kot premier nemudoma zahteval prekinitev odtoka davkoplačevalskega denarja v zvezi z maketo, kar se je po njegovo tudi zgodilo. Hkrati je zahteval, da se zadeva razišče in ugotovi odgovornost. No, takrat je sankcija doletela le stranske igralce. “Mislim, da je prav, da gredo ti postopki naprej. Treba je ugotoviti, kdo je za nepravilnost, ki so bile storjene, odgovoren, in potem zagotoviti ustrezne sankcije.” Tako Cerar o maketi, ki je stala 133.590 evrov, po valu ogorčenja v javnosti pa je direkcija od pogodbe za njeno izdelavo odstopila. Leben se je isti dan odzval na družbenem omrežju Twitter, češ da so na infrastrukturnem ministrstvu lani, ko so bili razkriti sumi nepravilnosti v zvezi z maketo, odredili interno preiskavo. “Ta je potrdila nepravilnosti, zato maketa ni bila plačana. Prav je, da organi pregona še dodatno preiščejo primer,” je zapisal zdajšnji minister za okolje in prostor ter dodal, da pri njem hišnih preiskav ni.
Sprenevedanje na kubik
A vse skupaj je videti precej sprenevedavo, saj naj bi se policija šele po enajstih mesecih spravila preiskovati ta primer. Pokazalo se je namreč, da ne gre samo za maketo, ampak tudi za druge stvari. Tudi to, da se je del proračunskega denarja z ministrstva za infrastrukturo takrat prek marketinške agencije Futura pretakal za potrebe volilne kampanje Cerarjeve stranke SMC, v ta projekt pa naj bi bila vključena tudi nekdanja zakonca Nataša in Stojan Pelko. Nataša Pelko je pred letom dni, malo pred afero z maketo, dobila službo na ministrstvu za infrastrukturo, o čemer sta poročala portala Škandal24 in Požareport. Očitno je namreč, da se je agencija Futura, nekdanja hišna oglaševalska agencija LDS, ki si je nato v Pahorjevi vladi z referendumom o pokojninski reformi in uporabo starlete Urške Čepin v oglaševalski kampanji polomila zobe, spet razcvetela, v ozadju pa je tudi spopad z drugimi oglaševalskimi agencijami, ki se borijo za svoj delež davkoplačevalskega denarja. Skratka, boj na življenje in smrt.
V igri so evropske volitve
Čeprav je sprva kazalo, da je vse v najlepšem redu (tako Cerar kot Leben sta zatrjevala, da je prav, da se zadeva preiskuje, kar naj bi pomenilo, da imata čisto vest), pa se po sobotnem poročanju Požareporta že odvija scenarij erozije SMC pred prihajajočimi evropskimi volitvami, kjer znotraj tranzicijske levice poteka spopad med različnimi lobiji. Tudi zato naj bi predvsem odločalo dejstvo, v čigave roke bodo prišli dokumenti, ki jih ima v rokah policija. Med njimi so tudi elektronska sporočila, ki naj bi dokazovala direktno vpletenost Jureta Lebna v afero z maketo. Kakorkoli že, tako Leben kot Cerar sta tako rekoč “kaput”, a je treba v isti sapi omeniti, da je Cerarju nedavno dal košarico Marjan Šarec, ko so potekali pogovori o skupni listi LMŠ, SMC in SAB za evropske volitve. Če bo do teh volitev SMC dovolj oslabljena, je Šarec niti ne bo potreboval, za zdaj pa je Šarec dobil opomin botrov, da je treba stopiti skupaj in da mora med osmimi mesti, ki jih ima Slovenija v evropskem parlamentu, tranzicijska levica dobiti večino (razmerje 5:3 – sedanje razmerje je enako, vendar v korist strank iz desne Evropske ljudske stranke). Težava SMC pa je tu pravzaprav v tem, da se je znašla na političnem obrobju – v evropskem parlamentu nima predstavnika in ga, kot kaže, ne bo imela, saj ima za samostojen nastop prenizko javnomnenjsko podporo, za kandidaturo pa Cerarju ni uspelo pregovoriti niti Violete Bulc, ki bi rada ostala evrokomisarka, niti nekdanjega komisarja Janeza Potočnika.
Gašper Blažič
