Totalitarnemu režimu, ki v Venezueli povzroča na milijone izseljenih, v državi pa svoje državljane obsoja na diktaturo, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in smrt, je potrebno narediti konec, zato je poslanec SDS Žan Mahnič poslal poslansko pobudo, naj Republika Slovenija v najkrajšem možnem času Juana Guaidója prizna kot začasnega predsednika Venezuele.
Poslanec SDS Žan Mahnič je na Vlado RS naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s priznanjem Juana Guaidója za začasnega predsednika Venezuele. V njej je spomnil, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, ki pa ga venezuelska opozicija in večji del mednarodne skupnosti označujeta za nelegitimnega, saj je pri izvedbi volitev prišlo do številnih nepravilnosti in goljufij. Med prvimi, ki so se oglasile, da ne priznavajo nelegitimne inavguracije Madura, so bile Združene države Amerike, Evropska unija pa je pozvala k novim in svobodnim volitvam. “Razmere v Venezueli, tako politične kot gospodarske in družbene, so vse slabše, vpliv krize na stabilnost regije pa je vse večji,” je v sporočilu v imenu EU zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini.
Le pet dni po Madurovi prisegi je venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, sprejel deklaracijo, s katero je novi mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega. Parlament je ob tem tudi pozval k temu, da Madura na položaju nadomesti predsednik parlamenta Juan Guaidó. Parlament in vlada sta za 23. januar napovedala proteste, Argentina in Brazilija pa sta ostro obsodili diktaturo Madura in poudarili, da takšnih kršitev demokracije ne bosta sprejeli.
Žan Mahnič je v poslanski pobudi zapisal, da so v protestih v Venezueli samo v prvi noči življenje izgubili štirje ljudje. Proteste zoper Madura so podprle ZDA, medtem ko je Maduro odredil preučitev diplomatskih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Tega dne se je predsednik venezuelskega parlamenta Juan Guaidó pred več tisoč protivladnimi protestniki v Caracasu razglasil za začasnega predsednika države, čemur je sledilo takojšnje priznanje s strani ZDA, Kanade, Brazilije, Argentine, Čila, Kolumbije, Kostarike, Gvatemale, Hondurasa, Paragvaja in Peruja. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.
Od prvih štirih smrtnih žrtev naj bi se do danes število umrlih v protestih povzpelo že na 26, aretiranih pa naj bi bilo najmanj 320 ljudi. Oglasil je je tudi nemški zunanji minister Heiko Mass, ki je opomnil, da Berlin nikakor ni nevtralen, ampak stoji na Guaidójevi strani, ker ima velike težave s priznanjem ponovne izvolitve Madura za predsednika. 26. januarja je Španija venezuelskemu predsedniku Maduru postavila osemdnevni rok za razpis volitev, v nasprotnem primeru bo Madrid kot začasnega venezuelskega predsednika priznal voditelja opozicije Juana Guaidója, kar se je po izteku roka tudi zgodilo.
Španskemu pozivu so se pridružile tudi Francija, Nemčija in Velika Britanija, potem ko se državam članicam EU ni uspelo uskladiti, da bi Madura pozvale k razpisu volitev. Kasneje so se španskemu pozivu pridružile še Nizozemska, Portugalska, Belgija in Avstrija, je Mahnič strnil države, ki podpirajo Guaidója za predsednika Venezuele, ter dodal: “Evropski parlament je 31. januarja na plenarnem zasedanju v Bruslju Juana Guaidója priznal kot začasnega predsednika Venezuele, EU in njene članice pa pozval, naj storijo enako.”
“Totalitarnemu režimu, ki v Venezueli povzroča na milijone izseljenih, v državi pa svoje državljane obsoja na diktaturo, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in smrt, je treba narediti konec, zato podajam poslansko pobudo, naj Republika Slovenija v najkrajšem možnem času Juana Guaidója prizna kot začasnega predsednika Venezuele,” je še zaključil Mahnič v poslanski pobudi.
