Piše: Andrej Žitnik (nova24tv.si)
Inflacija v Sloveniji ne pojenja, medtem pa smo se poleg tega znašli med državami z najvišjo rastjo stroškov dela. Golobova dohodninska “reforma”, ki je povozila Janševo znižanje stroškov dela, že daje prve rezultate.
Slovenija je bila z 9,4-odstotno inflacijo nekoliko nad evrskim povprečjem in malo pod povprečjem EU (kjer so vključene tudi države, ki niso sprejele evra, kot so Poljska, Češka in Madžarska). Evropski statistični urad Eurostat je v drugi oceni potrdil februarsko 8,5-odstotno letno inflacijo v evrskem območju. Inflacija v celotni EU je medtem dosegla 9,9 odstotka.
Se je pa Slovenija med tem znašla med državami z najvišjo rastjo stroškov dela v evroobmočju. Stroški dela na uro so se v območju z evrom v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta prej zvišali za 5,7 odstotka, v EU pa za 5,8 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je bila med državami z najvišjo rastjo; dosegla je 10,8 odstotka.
V območju z evrom so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, porasli za 5,1 odstotka, drugi stroški pa za 7,7 odstotka. V EU so se prvi povečali za 5,4 odstotka, drugi pa za 7,2 odstotka.
Slovenija med rekorderji rasti stroškov dela
V območju z evrom so se stroški dela na uro tako v neposlovnih kot poslovnih dejavnostih zvišali za 5,7 odstotka, in sicer v industriji za 4,4 odstotka, v gradbeništvu za 6,9 odstotka in v storitvah za 6,2 odstotka. V EU so ti stroški v neposlovnih dejavnostih porasli za 5,5 odstotka, v poslovnih dejavnostih pa za 5,9 odstotka, pri tem v industriji za 4,9 odstotka, v gradbeništvu za 6,8 odstotka, v storitvah za 6,3 odstotka.
Stroški dela na uro so v zadnjem trimesečju lanskega leta najbolj porasli v Bolgariji (+ 16,5 odstotka), Litvi (+ 15,7 odstotka) in na Madžarskem (+ 14,9 odstotka). Več kot desetodstotno rast so statistiki zabeležili še v Romuniji (+ 11,2 odstotka), Sloveniji (+ 10,8 odstotka), na Poljskem (+ 10,2 odstotka) in v Estoniji (+ 10,1 odstotka).
Golobova dohodninska reforma daje rezultate
Slovenija je v EU in evroobmočju med najbolj obdavčenimi državami, kar se tiče davka na delo. Odstotek davkov in prispevkov v bruto plači je 42,9 %, s čimer se uvrščamo na 8. mesto med državami OECD. Višji davčni primež imajo samo Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Češka in Madžarska. Janševa vlada je zadevo z reformo dohodninskega zakona to uspešno popravila (v skladu s priporočili OECD), vendar je potem Golobova vlada zakon razveljavila in zopet vpeljala prejšnjo dohodninsko lestvico. Zakon o dohodnini, ki ga je leta 2021 sprejela Janševa vlada, bi leta 2025 na račun davčne razbremenitve vsakemu delavcu prinesel še eno mesečno plačo. Se pravi, delavci bi zaslužili več, ne da bi jim delodajalec izplačal višjo bruto plačo.
Zakaj je to pomembno in zakaj vpliva na inflacijo?
Slovenija je po stroških dela tudi v svetovnem pogledu ena najbolj obremenjenih držav, še posebej, ker ne poznamo socialne kapice kot v razvitih državah, dohodninska lestvica “bogatih” pa je postavljena smešno nizko. Sedanja vlada pa je ponovno uvedla peti dohodninski razred, ki ga je prejšnja ukinila. Strošek dela predstavlja približno tretjino stroškov delodajalca.
Zaradi tega je država izvozno manj konkurenčna, saj izvozniki nastopajo na globalnem trgu, hkrati pa se dražijo storitve in doma proizvedeno blago. Na rast stroškov dela vpliva tudi dejstvo, da se slovenska podjetja zaradi globalnih razmer in domačega nestabilnega poslovnega okolja (napoveduje se znatno povišanje davkov, ki pa še ni konkretizirano), zadolžujejo po vedno višjih obrestnih merah ali pa sploh ne dobijo več ustreznih posojil.
