29.6 C
Ljubljana
torek, 22 junija, 2021

Slovenci, za zmiraj gre! Razstava ob 100. obletnici koroškega plebiscita

V Narodnem muzeju Slovenije je danes potekala novinarska konferenca ob odprtju razstave ob 100. obletnici koroškega plebiscita, ki sta jo pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije. Razstava prikazuje celoten tok dogodkov vse od razpada monarhije do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Je prikaz prevratne dobe, časa, ko se zgodovina »zgosti« in posamezne napačne odločitve ali zamujene priložnosti nepovratno vplivajo na usodo množic.

 

Koroški plebiscit je boleče zarezal v zgodovino Slovencev, saj je vsaj na prvi pogled pripeljal do paradoksalnega izida. Ozemlje glasovalne cone A, kjer je bilo 70 % prebivalcev Slovencev, je pripadlo Avstriji: zanjo je namreč glasovalo 59 % volivcev. Soavtor razstave dr. Dragan Matić iz Arhiva Republike Slovenije je poudaril: »Več kot 10.000 oziroma 40 % koroških Slovencev je 10. oktobra 1920 raje izbralo nemško državo Avstrijo kot pa državo, ki je nosila tudi slovensko ime. Da bi razumeli, kako je do tega prišlo, se je treba ozreti na dogajanje od konca svetovne vojne do plebiscita. To je ambicija naše razstave – v Sloveniji je prav gotovo največja na to temo do zdaj.«

Razstava je obogatena s fotografijami in muzejskimi predmeti iz slovenskih in avstrijskih javnih muzejev ter zasebnih ustanov. Skupaj je na ogled 270 enot arhivskega gradiva, replik in muzejskih predmetov. Soavtor razstave dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije: »Na razstavi predstavljamo tudi pomembno in bogato fotografsko gradivo več muzejskih in arhivskih ustanov ter zasebnikov, v časovnem loku od razpada Avstro-ogrske do volilnih izidov koroškega plebisicta, od oktobra 1918 do oktobra 1920. Nekateri bodo javnosti predstavljeni prvič.«

Pomemben del razstave je tudi propagandno gradivo. Soavtorica razstave dr. Zdenka Semlič Rajh, v. d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana in do nedavnega arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor: »Pri plebiscitu ni šlo za odločanje o etnični pripadnosti, ampak za priključitev eni ali drugi državi. Propaganda je bila zelo agresivna tako na nemški kot na slovenski strani, v nemškem in slovenskem jeziku. Jugoslavija je stavila na združitev vseh slovanskih bratov v eni skupni državi, nemška stran pa je poudarjala nedeljivost Koroške in sobivanje dveh narodov na istem območju. Na odločitev je pomembno vplivalo tudi to, da je deželna vlada izdala proklamacijo, v kateri je Slovencem obljubila, da bodo lahko obdržali materni jezik, svojo šolo in drugo, kar pa se potem nikoli ni zgodilo.«

Spomin na koroški plebiscit se je oblikoval ob razočaranju zaradi neuresničene ideje narodne samoodločbe, kot je bila zapisana v programu Zedinjene Slovenije 1848 in ki jo je v kontekstu množičnega deklaracijskega gibanja popularizirala Majniška deklaracija 1917. Dr. Marko Štepec je pojasnil: »Pri tem sta seveda obstajala dva nasprotujoča si kolektivna spomina, ki so ju ločevale različne osebne izkušnje udeležencev na obeh straneh in državna meja. Z zbranim gradivom, materialnimi ostanki in fotografijami smo poskušali predstaviti, kako so takrat živeli naši predniki in obenem poiskati muzeološko ustrezen način, kako obeležiti stoletnico in se spominjati plebiscitnega poraza.«

Razstava »Slovenci, za zmiraj gre!« bo v Narodnem muzeju Slovenije na ogled od 10. oktobra 2020 do 11. aprila 2021. V. d. direktorice Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je poudarila: »Razstava ob stoti obletnici tega usodnega dogodka je priložnost za obuditev spominov na negotovost po razpadu monarhije, plebiscitarni čas, propagando, obljube in posledice, s katerimi živimo in jih občutimo še danes.«

Zadnje novice

Sorodne vsebine