Urednik Mladine Gregor Repovž očitno organsko ne prenese delovnih Slovencev, ki niso Ljubljančani. Drugače si je nemogoče razlagati njegov zapis na družabnem omrežju Twitter, kjer je zapisal, da se je znašel v skrbeh. “Vsako jutro se iz Ilirske Bistrice v Ljubljano pripelje veliko ljudi. Zasedajo službe Ljubljančanov. Mesto je polno pločevine. Zrak je onesnažen. Otroke je strah voznikov, ne upajo v šolo. Zakaj ti ljudje ne ostanejo tam, kjer so se rodili? (Se ti ljudje sploh slišijo?)”
Repovž je sicer z zapisom dal jasno vedeti, kaj si misli o vseh, ki niso Ljubljančani in mu onesnažujejo zrak, da diha manj kvaliteten zrak, a se za zapisom skriva še nekaj drugega. Repovž je namreč z namenom omenil prav prebivalce Ilirske Bistrice. Kot ljubitelja migracij ga namreč jezi, kako prebivalci omenjenega mesta nasprotujejo gradnji sprejemno-migracijskega centra, ki bi gostil več sto migrantov, pozneje morda celo več tisoč.
Prebivalci naselja Jelšane v občini Ilirska Bistrica nikakor niso dobro sprejeli novice, da namerava Republika Slovenija na meji s Hrvaško graditi sprejemno-migracijski center. Ti se namreč na dnevni ravni soočajo z nezakonitimi migranti, ki vedno pogosteje prestopajo mejo na nezakonit način, se sprehajajo po njihovih dvoriščih in celo vlamljajo v njihove počitniške hišice. Seveda je ob tem zgovorno tudi stališče župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki ostro nasprotuje gradnji takšnega centra, pa čeprav je član iste stranke kot evropska poslanka Tanja Fajon.
Tanja Fajon (Foto: STA)
Potem ko so na občini ugotovili, da je posvetovalni referendum o sprejemno-registracijskem centru za migrante v nasprotju z veljavno zakonodajo, so ustanovili Civilno iniciativo za varovano mejo. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Jelšane Ivana Ceglarja bodo na začetku postavili dva šotora s po 200 ležišči in 10 kontejnerjev s pripadajočimi strukturami. Ko je bila ekipa Drugorazredni v Ilirski Bistrici, je župan Rojc povedal, da je občini znano, da država želi graditi center, ker je investitor, torej Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, občino zaprosil za lokacijsko informacijo, na osnovi katere je znano, kako in kje se bo objekt gradil.
Glede na to, da se je lahko tudi snemalna ekipa Nova24TV prepričala, da je na terenu meja slabo nadzorovana, kot so to opozorili prebivalci Jelšan, sta povsem upravičena strah in jeza prebivalcev, ki se vsakodnevno srečujejo z nezakonitimi migranti. Srečevanje z migranti, ki hodijo mimo hiš v neposredni bližini državne meje, pri ljudeh vzbuja takšen strah, da se zaklepajo v hiše. Ni malo mamic z otroki, ki jim je neprijetno ob srečanju s petimi migranti, saj človek nikoli ne more vedeti, kakšni so njihovi resnični nameni. Ob tem nikakor ne smemo pozabiti, da migranti za seboj puščajo tudi škodo, saj vlamljajo v počitniške domove in za seboj puščajo prava odlagališča smeti.
Migrante je na široko pozdravljal
Repovž se več kot očitno slepi pred realno situacijo, saj velja za velikega ljubitelja migrantov. V času, ko je v Slovenijo vdrl prvi val migrantov, je namreč tako širokosrčno pozdravil migrante: “Dobrodošli, novi sodržavljani! Od tam prihajajo naši bodoči prijatelji, sošolci naših otrok, žene in možje, svaki in zeti … Prihaja raznolikost, prihaja učenje za nas in zanje, skupni prazniki, enkrat njihovi, enkrat naši. A vseeno. Prihajajo nova hrana in čudovite restavracije pa literatura, glasba in seveda kakšna navada, ki se ji bomo čudili – oni naši, mi pa njihovi. Kar predstavljajte si, kako bodo debelo pogledali, ko bodo prvič videli na primer kurente.” Vsakomur, ki želi videti realno stanje, je jasno, da migranti s seboj niso prinesli nič čudovitega, daleč od tega pa je tudi, da so se integrirali, saj interesa za integracijo na njihovi strani v glavnem ni.
Naravnost nesramno je, da prebivalce Ilirske Bistrice obsoja nekdo, ki sedi varno na svojem stolu v Ljubljani, medtem ko se prebivalci obmejnih krajev soočajo s težavami, ki jih s seboj nosijo nezakoniti migranti. Mogoče bi se moral Repovž obrniti na vlado Marjana Šarca in jo pozvati, da naj poskrbi za odpiranje novih delovnih mest v Ilirski Bistrici, pa bo lahko zadihal čist zrak, dokler se ne bodo pojavili spet drugi, ki bodo jasno in glasno rekli ne sprenevedanju s strani države.
H. M.
