Panoga in poklic voznika tovornjaka sta podvržena velikim anomalijam, kršitev s strani delodajalcev je nadpovprečno veliko, opozarjajo sindikati. Vozniki se svojih pravic niti ne zavedajo, njihova plača je daleč podpovprečna, mnogi ne poznajo bolniške odsotnosti ali dopusta, je med drugim naštela v. d. generalne sekretarke SDPZ Saška Kiara Kumer.
Kumerjeva iz Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ) je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila, da sodeč po portalih za posredovanje zaposlitev “v tem trenutku drastično primanjkuje zaposlenih v tovornem prometu”.
Vsi iščejo voznike, vsi bi potrebovali delovno silo na tem področju, ogromno prevozov se izvaja in v normalnem tržnem gospodarstvu bi to po njenih besedah pomenilo boljše delovne pogoje in zvišanje plač. A v sindikatu ugotavljajo, da ni tako.
“Če pogledamo statistko povprečne plače v Sloveniji, vidimo, da imajo vozniki tovornjakov daleč podpovprečne plače. V celotni panogi je povprečna plača nekaj čez 1100 evrov bruto. Delodajalci razlagajo, da je delavce težko dobiti, iščejo jih na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, urejajo jim delovna dovoljenja, na koncu pa na razne inovativne načine izboljšujejo svoj položaj na trgu in izkrivljajo konkurenco,” je opozorila.
Sindikati so v zadnjem obdobju izvedli obsežno akcijo ugotavljanja razmer na trgu tovornih prevozov, pri čemer so voznike tudi osveščali o obsegu njihovih pravic. “Na žalost smo ugotovili tisto, kar smo pravzaprav pričakovali – da je stanje slabo,” je dodala Kumerjeva.
“Praktično ne najdemo voznika tovornjaka, ki bi dobil plačo, kot jo razumemo mi. Najpogosteje se plačilo dogovori na prevožen kilometer. Računovodsko se to izvede tako, da se jim izplača minimalna plača, vse ostalo pa se nakaže v obliki dnevnic, ko delavci opravljajo delo v tujini. Seveda od tega niso odvedeni niti prispevki in jim to potem ne gre v pokojninsko osnovo,” je navedla za primer.
Kot je dodala, obstajajo celo primeri, ko je plača opredeljena v odstotku od opravljenega posla. “Delodajalec vozniku pove, da dobi 13 odstotkov od tistega, kar dobi sam. S tem da delavec nima nobenega vpogleda v te pogodbe, ne ve, kolikšna je dejanska vrednost posla,” je izpostavila in poudarila, da so vse te prakse izrazito nezakonite.
Delodajalci po njenih besedah tudi sami pravijo, da tudi če občasno plačajo kakšno kazen, ki jim jo naloži inšpektorat, se jim “računica” še vedno izide. Delavci praviloma povedo tudi, da ne vidijo plačilnih listov, marsikdo izmed njih pa tudi ne pozna bolniških odsotnosti in ne dopusta, je nadaljevala.
Nekaj primerov je naštel tudi Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot je dejal, si morajo nekateri delavci na svoje stroške priskrbeti kartico, od “nekih dilerjev”. “To kartico si morajo priskrbeti, da bi sploh izpolnjevali pogoje za delo pri tem delodajalcu,” je poudaril.
Izpostavil je tudi “nečloveški odnos delodajalcev, razne žaljivke in zmerjanja”. Vse to se jim dogaja, ob tem pa se od njih zahteva, da delajo več, kot je dovoljeno, je opozoril Tanasić in dodal, da delo pogosto opravljajo v tovornjakih, ki morebiti ne izpolnjujejo niti tehničnih pogojev.
“Ogromno zaposlenih je izkoriščenih, ne upajo se sindikalno organizirati ali zaprositi za pomoč. Ni nam v čast da postajamo takšna država, ki predvsem s tujimi delavci dela slabo,” je sklenila Kumerjeva.
