Glede na to, da je član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb ob predstavitvi letnega poročila evropskih revizorjev v Bruslju vnovič opozoril na to, da v Sloveniji vlada slabo črpanje evropskih sredstev, bi bilo prav, da bi si vlada Marjana Šarca nastavila ogledalo in se zamislila nad sabo. Očitno pa je to utopično pričakovati, vlada je namreč preko Twitter profila zapisala, da je Slovenija Evropski komisiji za 4. obračunsko leto letos res vrnila 60,7 milijona evrov neporabljenih letnih predplačil, a to naj ne bi pomenilo, da je Slovenija izgubila evropska sredstva?!
Ni potrebno biti ravno Albert Einstein, da je človeku nemudoma jasno, da vrnitev denarja Bruslju v vrednosti preko 60 milijonov evrov pomeni velikansko izgubo za Slovenijo, namreč za ta denar bi lahko zgradili kar nekaj domov za starejše, ki jih v Sloveniji kronično primanjkuje, saj v vrsti čaka že skoraj 10 tisoč starostnikov.
Zaradi katastrofalnega črpanja evropskih sredstev pa očitno ni zaskrbljen predsednik vlade Marjan Šarec, ta je namreč zatrdil, da je izvajanje projektov in programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, v polnem teku. Ko ga je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko v luči slabega črpanja evropskih sredstev opozorila, da po dveh mesecih od odstopa Iztoka Puriča z mesta ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko še vedno ni novega ministra, je Šarec le v svojem brezskrbnem slogu odgovoril, da naj nič ne skrbi ter da naj bi bilo vse pravočasno in tako kot mora biti.
Statistika govori sama zase
“Težave, ki smo jih imeli z informacijskim sistemom in so povzročale zastoje pri črpanju ter ogrožale sredstva na voljo Sloveniji, so odpravljene. Izvajanje kohezijske politike v povezavi z informacijskim sistemom nemoteno poteka. Kljub odstopu ministra Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko nemoteno dela,” miri Šarec. Statistika pa na drugi strani govori sama zase. Slovenija je do konca leta 2018 porabila le 24,2 odstotka sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov iz tekočega sedemletnega programskega obdobja, kar je precej malo. Slovenija ima v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo 3,068 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, ki jih lahko koristi do leta 2023. Do danes smo Bruslju upravičili porabo v višini 848,3 milijarde evrov, torej 27,6 odstotka vsega kar je Sloveniji na voljo.
Foto: STA
Žalostno je, da mainstrem mediji slabega črpanja sredstev EU ne problematizirajo zadosti, še posebej v času predvolilnih soočenj smo lahko videli, da so ti tako pomembno temo povsem spregledali. Na to, da v Bruslju na Slovenijo še vedno čakata 2 milijardi evrov, ki bi jih morali do leta 2019 počrpati, je na svojem Facebook profilu opozoril tudi Janez Janša. Ob tem je izrazil začudenje, da za omenjeno tematiko ni prostora na predvolilnih soočenjih, ki jih pred evropskimi volitvami organizirajo na RTV SLO in POP TV. Več kot očitno torej je, da osrednji slovenski mediji ponovno ščitijo nesposobno levo politično garnituro, ki je objektivno odgovorna za katastrofalno stanje na področju črpanja evropskih sredstev.
To, da smo šest najslabša članica pri črpanju EU sredstev, nam pove veliko o naši nesposobnosti črpanja evropskih sredstev. S 60 milijoni evrov, ki smo jih vrnili v Bruselj bi lahko zgradili marsikaj. Seveda pa tako negospodarno obnašanje ne preseneča glede na to, da smo v preteklosti porabili več deset milijonov evrov le za študije v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Glede na to, da ima Slovenija veliko pomanjkanje domov za ostarele, bi denar prišel še kako prav. Naši državljani očitno za vlado predstavljajo drugorazredne državljane, zato se ta za obstoječe stanje ne sekira preveč!
Hana Murn
