Na današnji dan pred 29 leti so pripadniki slovenske teritorialne obrambe sestrelili agresorski helikopter JLA, za katerega je veljala prepoved poletov nad Ljubljano. Žal se je dogodek, skozi čas slovenske samostojnosti sprevrgel v obtoževanje osamosvojiteljev, da so sestrelili popolnoma nenevaren helikopter JLA, v katerem se je nahajal slovenski pilot Toni Mrlak. Pravo ozadje dogodka nam je razkril Zoran Drnovšek, ki je usodni helikopter JLA tudi sestrelil.
Zoran Dernovšek- Raketka spada med največje junake v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Kljub temu mu del javnosti očita, da je storil agresorsko dejanje s sestrelitvijo dveh agresorskih helikopterjev JLA nad Igom dne 27.6.1991. Usodnih trenutkov tistega dne se spominja zelo dobro. Njegova zgodba ima tudi tragično noto, saj so mu kadri iz JLA v slovenski vojski ves čas po vojni podtikali, da naj bi v helikopterju, ki ga je sestrelil, umrl pilot Toni Mrlak, ki naj bi hotel prebegniti na takratno slovensko stran.
Zoran Dernovšek se odlično spominja usodnega dne, ko so helikopter sestrelili
“V trenutku, ko sem končal, sem zaslišal zvok helikopterjev. Stekel sem na prosto in opazil dva helikopterja MI-8, ki sta na majhni višini (okoli 200 m) letela vzporedno z UC-jem čez Ig.Takoj sem pripravil raketo, tokrat brez težav. Raketa se je odzvala z visokim tonom in signalizacijo, da je cilj (odločil sem se za vodilnega, kot vodjo para in ker je letel višje) namerjen, sprostil sem glavo rakete, ki je začela (še iz cevi) avtomatično spremljati helikopter. Čeprav sta oba letela proti položajem 20-mm topov, nisem vedel, ali se je nova ekipa že pripravila za bojno delovanje (pozneje sem izvedel, da je bil pripravljen samo eden top). Odločil sem se počakati z izstrelitvijo, da helikopter ne bi padel na hiše na Igu. Glava rakete je sledila helikopterju več kot deset sekund, dokler nista obe “osmici”; preleteli zadnje hiše. V tem trenutku sem sprožil. Ker sta helikopterja letela skoraj v isti višini z mojim položajem, sem izstrelil raketo zelo nizko, tako da je večji del poti letela podobno kot protioklepna raketa “maljutka.”
Predsednik društva MORIS Anton Krkovič je bil na sodišču, povzročitve smrti pilota JLA Tonija Mrlaka, oproščen (Foto: Nova24TV)
Agresorski helikopterji so preletavali območje kljub grožnjam, da bodo sestreljeni
Zoran Dernovšek je izpolnjeval le ukaze svojega vojaškega vrha. Agresorska vojska JLA je sicer do sestrelitve MI-8 na Igu le upala, da se prelet njihovih letal in helikopterjev ne bo končal s sestrelitvijo, čeprav so bili obveščeni, da ima TO že tovrstne ukaze. “Vzbuh ob vžigu glavnega motorja me je vrgel nazaj, raketa pa je letela zelo nizko, tik nad zemljo; bila je praktično nevidna. Preletela je učni center, vas Ig in s cca. 150 m pred helikopterji začela strmo vzpenjati. Pilot spodnjega (drugega) helikopterja jo je verjetno za delček sekunde zagledal, ko mu je švignila navpično tik pred kabino, nekaj krat za cikcakala in udarila direktno v pilotsko kabino zgornjega helikopterja. Mrak se je spremenil v dan. Helikopter se je v trenutku znašel v veliki ognjeni krogli, iz katere je bilo videti samo majhen del repa s repnim propelerjem. Slišati je bilo močan pok, spodnji helikopter pa je zračni pritisk obrnil kot velikanska roka v skoraj navpično lego. Rep zgornjega je začel padati direktno v glavno eliso spodnjega helikopterja, ki je bil pri tem poškodovan (pozneje sem izvedel, da je mu je s tretjim MI-8 iz iste skupine uspelo priti do Zagreba, vendar pa sta se še prej oba izgubila).”
Glavni obveščevalec Anton Peinkiher pripadnikov TO ni obvestil, da naj jih helikopterji JLA ne bi ogrožali
Kljub vsem zaslugam pa je bil Dernovšek v zadnjih dneh deležen osebnih napadov preko socialnih omrežij s strani oseb, ki še vedno verjamejo v nepremagljivost JLA. Najbolj v ospredju je bivši obveščevalec Anton Peinkiher. Peinkiher je v osamosvojitveni vojni vodil obveščevalno službo RŠTO, še posebej je bil zadolžen za področje 5. PŠTO. Kljub temu, da naj bi vedel, da helikopterji JLA ne predstavljajo nevarnosti za slovenske obrambne sile, ni o tem obvestil nikogar v slovenski teritorialni obrambi. Zoran Dernovšek je medtem le izvrševal ukaze vodstva Teritorialne obrambe.
Obveščevalec globoke države Anton Peinkirher je najbolj odgovoren za sestrelitev helikopterja JLA. (Foto: Posnetek zaslona/ Demokracija)
V celotnem slovenskem zračnem prostoru je veljala prepoved preleta letal in helikopterjev agresorske JLA. Slovenski poveljnik oboroženih sil pa je bil takrat nihče drug kot predsednik predsedstva države, Milan Kučan.“Vse prepogosto se namreč pozablja, da smo leta 1991 delovali na osnovi ukazov državnega vrha in njemu podrejenih enot, po liniji subordinacije ter na osnovi prejetih obveščevalnih podatkov iz RŠTO in koordinacijske skupine. Kdo je bil torej tako nepoučen ali nesposoben, da ni g. Krkoviča pravočasno opozoril, da pilotira Gazelo “naš pilot”, saj helikopterja v tem primeru ne bi dal sestreliti? In kdo je bil tako nepoučen, da ni mene opozoril, da Igu in UC na Igu močno oboroženi helikopterji Mi-8 nočejo hudega (po zapisanem zadnjem mnenju AP so bili oboroženi le za samoobrambo, čeprav isti trdi, da vojne sploh ni bilo – zakaj torej nošenje orožja???) in da jih lahko spustim mimo? Tu gre očitno za ene in iste zgodbe o temu, kaj naj bi smela in česar ne bi smela obramba mlade države Slovenije, ki se vleče že 28 let.”
V času vojne za Slovenijo je bil vsak nenajavljen let helikopterja, ki jih je takrat imela le JLA, smatran kot akt agresije. (fotografija je simbolična, foto: Urban Cerjak)
Napadajo ga tisti, ki so leta 1991 delovali na strani agresorske JLA
Slovenska teritorialna obramba se je znašla pred hudim pritiskom, saj jo je napadla četrta najmočnejša vojaška armada v Evropi.“Osebno so me največkrat verbalno napadali v času, ko sem delal v SV, predvsem nekateri, ki so sicer “uradno prestopili” na našo stran po vojni ali med vojno za Slovenijo, iz takratne JLA. K temu so pridružili tudi metode mobinga, onemogočanja napredovanja ipd. Podtikanja osamosvojiteljem so se začela že med samo vojno, po vojni in po porazu JLA pa so se še stopnjevala. Tu gre predvsem za psihološka vprašanja, saj gre za občutek sramu, ki ga je doživela 4. najmočnejša armada v Evropi, ko so jo v manj kot 10 dneh premagali njeni rezervisti.”
Vojna za Slovenijo, ki se je začela 26. oziroma 27. junija 1991, se je končala s podpisom Brionske deklaracije 7. julija 1991. Na fotografiji: slovenska teritorialca na osvojenem tanku JLA (Foto: Peter Lemut).
Slovenska vojska žrtev starih kadrov iz JLA
Slovenska vojska je, po mnenju Dernovška, žrtev starih kadrov JLA, ki so vanjo vstopili s “papirnatimi” in včasih celo sumljivimi diplomami iz svinčenih časov bivšega režima. “Omenjeno so poskusili kompenzirati z diplomami vojaških akademij JLA, žal jim je del naše politike nasedel in jim dovolil, da so svoje, pogosto zgolj “papirnato znanje”, postavili nad dejansko učinkovitost in znanje pripadnikov enot TO in policije. Posledica vsega tega je sedanja SV, kakršna je, pa bi bila lahko veliko boljša. Podtikanje laži je v funkciji degradacije in sramotitve zmagovalcev v vojni, s strani poražencev. Vsak, ki to javno širi, se s tem postavlja na stran poražene JLA in njihovega vojaškega pohoda v letu 1991 za “tankovsko discipliniranje” Slovencev,” še zaključuje Raketka, eden izmed junakov slovenske zgodbe o uspehu.
Luka Perš
