Ministrstvo za zdravje naj pripravi načrt potreb specializacij za zdravstveni kader za naslednjih deset let, pripravi naj javno zdravstveno mrežo in nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.
Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali pomanjkanje kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah.
V poslanski skupini opozarjamo, da se medicinske sestre, bolničarji in negovalci v zadnjih letih vse pogosteje odločajo za odhode v tujino ali k drugim delodajalcem, saj je delo v Sloveniji težko in slabo plačano. Po nekaterih ocenah v Sloveniji najbolj primanjkuje ravno diplomiranih medicinskih sester. Razmere so zaskrbljujoče predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra. Obseg dodatnega kadra bo v veliki meri odvisen tudi od standardov in normativov na področju zdravstvene nege. V Združenju zdravstvenih zavodov ocenjujejo, da je pomanjkanje kadra že danes od 20 do 25 odstotno, predvsem v bolnišnicah primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester, na področju socialnega varstva pa primanjkuje predvsem bolničarjev negovalcev. Poleg tega pa je velik del zaposlenih v zdravstveni negi starejši od 50 let, med njimi kar 8200 medicinskih sester, ki jih ne bo mogoče nadomestiti, saj na trgu ne bo na voljo ustreznega števila medicinskih sester.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so do konca septembra zabeležili 240 odhodov in 167 prihodov negovalnega kadra, v kar so všteti tudi prehodi med klinikami ali prenehanje delovnega razmerja za določen čas in začetek delovnega razmerja za nedoločen čas. Najbolj naj bi bilo okrnjeno nemoteno delo na intenzivnih oddelkih interne in kirurške klinike. Kadra primanjkuje, zato v UKCL omejujejo sprejem bolnikov.
V UKC Maribor poleg zdravnikov primanjkuje tudi delavcev zdravstvene nege. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v zdravstveni negi sicer povečalo za več kot 300, a jim še vedno manjka 25 odstotkov ljudi. Težave imajo tudi v ptujski bolnišnici, a kader za zdaj uspešno nadomeščajo z razpisi. Področja, kjer je stanje v tem pogledu najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na ostalih delovnih mestih. Ob koncu septembra so imeli zaposlenih 106 bolničarjev,785 tehnikov zdravstvene nege, 806 diplomiranih medicinskih sester in 34 diplomiranih babic. Po kriteriju kategorizacije zdravstvene nege manjka 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi.
V Splošni bolnišnici Jesenice se že kakšno leto srečujejo s težavami pomanjkanja kadrov zdravstvene nege. Od letošnjega maja je zaradi pomanjkanja kadrov na tem področju zaprt eden od treh oddelkov internistične službe. Težave pa so, kot so pojasnili, tudi na drugih oddelkih. V jeseniški bolnišnici je zaposlenih 179 diplomiranih medicinskih sester in 170 srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Kakšno je pomanjkanje kadrov v zdravstveni negi, kaže podatek, da ima trenutno bolnišnica razpisanih deset mest za srednje in 22 mest za diplomirane medicinske sestre. Težavo s pomanjkanjem kadrov v zdravstveni negi rešujejo z reorganizacijo dela, prilagajanjem, pripravljenostjo in nesebičnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.
V Splošni bolnišnici Izola se že dalj časa ukvarjajo z izzivi zagotavljanja strokovnih kadrov zdravstvene nege, predvsem zaradi prehoda delavcev in novo pridobljenih programov dela. Letos do konca septembra so skupaj s pripravniki zabeležili 35 prihodov in 52 odhodov zaposlenih. Razpisi delovnih mest na področju zdravstvene nege so stalno odprti. K pomanjkanju kadra na področju zdravstvene nege na slovenskem trgu dela prispevali zahtevni pogoji dela zdravstvene nege, ki niso v plači zaposlenih dovolj ovrednoteni.
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se prav tako soočajo s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege, obenem pa tudi priznavajo, da je kader težje dobiti kot v preteklosti, zato ponavljajo razpise. Razlog za manj ponudbe na trgu so tudi odhodi tovrstnega kadra iz regije na delo v sosednjo Avstrijo. Za zaposlene, ki se trudijo in imajo dobre delovne rezultate, jim v najkrajšem možnem času ponudijo delovno razmerje za nedoločen čas.
V Splošni bolnišnici Celje se soočajo s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege predvsem na bolnišničnih oddelkih. Najbolj kritično pa je nadomeščanje diplomiranih babic, saj kljub prenovljenim razpisom, teh niso našli. V bolnišnici zaposleni za določen čas nadomeščajo daljše odsotnosti delavcev za nedoločen čas, zato je v delovnem procesu dejansko prisotno zgolj toliko delavcev, kot je zaposlenih za nedoločen čas. Neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavljajo s prerazporejanjem kadra, pomočjo med oddelki in s spremembami v organizaciji dela. V celjski bolnišnici ugotavljajo, da manjkajo vsaj tri generacije medicinskih sester. V tujini za enkrat kadra niso iskali, saj si prizadevajo pridobiti domačo delovno silo.
Razmere so dosti bolj kritične v trboveljski bolnišnici, v enoti intenzivne nege ter v UKC Ljubljana, kjer so prisiljeni v omejevanje sprejema bolnikov. V trboveljski bolnišnici trenutno manjka sedem diplomiranih medicinskih sester, ki bi nadomeščale daljše bolniške odsotnosti in odhode zaradi upokojitev. Razpise za diplomirane medicinske sestre ves čas ponavljajo, ampak so prijave neustrezne ali pa jih sploh ni.
Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota imajo v zadnjem času težave zaradi pomanjkanja kadrov zdravstvene nege. Predvsem je malo prijav na razpise za diplomirane medicinske sestre. Stanje je najbolj kritično pri intenzivnih terapijah in na oddelkih z najtežjimi pacienti, vse več je tudi odhodov osebja v Avstrijo.
Zaposleni v zdravstveni negi si želijo urejene delovne pogoje z ustrezno delovno opremo, ki je predpogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene. Delavci iz zdravstvenih zavodov odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Delo v bolnišničnem okolju je naporno, poteka 24 ur na dan vse dni v letu, pri čemer pa so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege plačani enako ali celo manj kot njihovi kolegi, ki delo opravljajo v nekaterih drugih okoljih, kjer se izvaja zdravstvenega nega.
Po našem mnenju je potrebno izkoristili ves potencial, ki ga imamo doma, ne pa da poklic zdravstvenega delavca razvrednotimo s tem, da uvažamo zdravstveni kader. Menimo, da je problem tudi številu vpisa študentov na obe medicinski fakulteti, kjer je že šest let število razpisanih vpisnih mest enako: 236 na leto, kljub temu, da je zanimanje za študij medicine večje. Lani se je v Ljubljani prijavilo 163 kandidatov več, kot je bilo mest, v Mariboru pa je pred vrati ostalo sto kandidatov. Minister za zdravje je sicer na srečanju z medicinskima fakultetama obema podal predlog, da v prihodnjem študijskem letu povečata število vpisnih mest, in sicer MF Ljubljana za 30 mest in MF Maribor za 20 mest. Vendar pa je vprašanje ali bosta fakulteti predlog upoštevali ali ne, saj bosta najverjetneje zahtevali več denarja za večje število študentov.
Tudi na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo, da so poklici na področju zdravstvene nege tisti, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, saj je povpraševanj večje od ponudbe. Konec septembra je bilo tako prijavljenih 1000 brezposelnih z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Od teh jih je samo polovica želela delati na svojem področju. Zato se moramo vprašati tudi, zakaj ti ne želijo delati v zdravstvu? Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov. Glede na to, da gre za poklice, za katere je značilen neugoden delovni urnik, ki so velikokrat fizično zahtevni in slabše plačani, bi bilo smiselno, da se na tem področju nekaj naredi. Veliko profilov v zdravstvu je namreč že v tem trenutku deficitarnih, delodajalci pa jih težje privabljajo v javni sektor, saj so plače pri zasebnikih ali v tujini veliko boljše, prav tako pa tudi pogoji dela.
Ker je stanje na področju kadrov v zdravstveni negi zaskrbljujoče in ker so pričakovanja še slabša, predlagatelji zahtevamo, da se skliče nujna seja odbora za zdravstvo.
Poslanke in poslanci SDS predlagamo, da se po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:
1. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da pripravi pregled manjkajočega zdravstvenega kadra v bolnišnicah ter načrt potreb specializacij za naslednjih deset let.
2. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji.
3. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS in Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi javno zdravstveno mrežo in zakonodajo na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov.
4. Odbor za zdravstvo predlaga Vladi RS, da preuči možnosti, da bo v prihodnjem študijskem razpisanih več vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah.
Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja tukaj.
