V poslanski skupini SDS zahtevamo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi obravnavali predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika.
Spomnimo. Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda. Gradbeno dovoljenje je nepopolno, ker nima logično povezanih parcel, natančnih geodetskih izmer, zakoličene trase in služnosti (vseh) lastnikov na prečnih parcelah in ob javnih poteh, krajani pa navajajo še druge nepravilnosti (puščanje sistema, posedanje terena, gradnja neposredno na prod brez utrditev).
AAG, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila Mestno občino Ljubljana (MOL), je pred časom pripravila precej obširno analizo, v kateri med drugim piše: »Grožnja onesnaževanja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabilo njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.« Ob tem se moramo zavedati, da vodonosnik zagotavlja več kot 300.000 prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi, zato je eksistencialnega pomena za to regijo.
Prebivalce MOL upravičeno skrbijo tudi nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahtevni objekt, so vsi ostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za EU sredstva, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini »prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode.«
Okoljevarstveniki obenem tudi opozarjajo, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice ter da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so tudi ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi oz. onesnaževali. Zaradi vsega navedenega bi Ljubljana lahko trajno ostala brez glavnega vira pitne vode, sam projekt pa prinaša tudi visoko ranljivost za teroristične grožnje.
Naj spomnimo, da je bila 17. novembra 2016 v Državnem zboru RS izglasovana dopolnitev Ustave RS s 70. a členom, v katerem je pravica do čiste pitne vode postala ustavna kategorija, zato njeno varovanje presega pristojnosti Mestne občine Ljubljana.
V poslanski skupini SDS izpostavljamo, da bi gradnja na vodovarstvenem območju morala potekati premišljeno in skrbno. Za izgradnjo kanalizacijskih vodov na vodovarstvenem režimu VVO IIA – ožje območje s strogim vodovarstvenim režimom, se zahtevajo najvišji ISO standardi za uporabljeni material. Toda pojavljajo se navedbe, da so uporabljene cevi v primeru kanala C0 primerne zgolj za odpadno meteorno vodo, ne pa za bolj škodljive kanalizacijske odplake. Javnost na to vprašanje doslej ni dobila prepričljivega odgovora.
Naj ob tem spomnimo, da se je v Sloveniji že zgodil primer smrti še ne 1-letnega otroka zaradi pitne vode okužene s fekalijami (Loška dolina, 2011) in primer smrti drugega, 4–6 let starega otroka zaradi fekalij v pitni vodi (vodovod Cerkno). Ni odveč pripomniti, da so v vodarni Kleče morali za več kot 20 let zapreti 12. črpalno vrtino zaradi izlitja samo ene banje iz galvanizacije v Šentvidu. Ključno vprašanje je torej, zakaj se MOL igra z zdravjem ljudi in zakaj Vlada RS ter pristojna ministrstva ne odreagirajo v zaščito prebivalcev in vodnih virov?
Pravica do pitne vode je ustavna kategorija, prav tako pravica do zasebne lastnine. Oblast Mestne občine Ljubljana in investitor gradnje kanala C0 pa se nanju očitno požvižgata, pristojna ministrstva in preiskovalni organi se sprenevedajo. Zato so zadnji branik aktivni posamezniki in lastniki zemljišč, ki se jih sporna trasa kanala C0 dotika. Ti so gradbince na Ježici v mesecu aprilu 2019 pričakali s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo in jim tako preprečili začetek del, saj MOL z njimi nima sklenjenih ustreznih pogodb. Lastniki zemljišč pravijo, da je občina kanalizacijski kanal v zemljiški knjigi vrisala na drugih parcelah, kot si je dejansko pridobila služnostno pot in gradbena dovoljenja. Svoje napake ne želijo popraviti in se s kmeti pravično dogovoriti za novo služnost. Kljub vsem nepravilnostim se je na osnovi začasne odredbe, na katero je bila v zakonsko predpisanem roku vložena pritožba, ki je do danes brez odgovora, v ponedeljek, 11. novembra 2019, ob podpori policije izvedel poizkus začetka izgradnje na spornih parcelah 1488 in 1487, ob tem pa tudi poseg na zemljišča izven določil te odredbe. Z drugimi besedami: izvajalci so odstranili tudi zakonito postavljeno kmetijsko mehanizacijo iz zasebnih zavarovanih parcel ob poti 2342, ki vodi do teh dveh parcel okoli 100 metrov v dolžino, in to s parcel, ki niso navedene v gradbenem dovoljenju, kar je v nasprotju z vsemi ustavnimi normami.
Ob številnih očitkih na način izvedbe projekta gradnje kanalizacije preko ljubljanskega vodonosnika, ki ostajajo brez prepričljivega odgovora za to pristojnih institucij in organov, v poslanski skupini SDS zahtevamo sklic izredne seje DZ RS. Ne nazadnje gre za zdravje 300.000 prebivalcev glavnega mesta in projekt, ki zaradi svoje izpostavljenosti predstavlja potencialno grožnjo več generacijam z nepovratnimi škodljivimi posledicami.
V poslanski skupini še predlagamo, da Državni zbor v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika sprejme naslednje priporočilo:
1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije.
2. Državni zbor RS priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadržal oz. ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježic.
Vir: PS SDS
