V četrtek bo na izredni seji Državnega sveta RS skorajda zagotovo izglasovan veto na proračun za leti 2020 in 2021. Drugače predstavniki lokalnih interesov v drugem domu slovenskega parlamenta ne morejo delovati, seveda pa je vprašanje, kaj se bo za tem dogajalo ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije.
Poslanci koalicije namreč niso prisluhnili zahtevam županov slovenskih občin (med temi župani ni župana iz vrst vodilne vladajoče stranke premierja Marjana Šarca, ker na volitvah ni bil niče izvoljen) in amandmaju SDS in NSi, da se finančna povprečnina za občine zviša. Finančna povprečnina, ki je temelj financiranja občin, bo po sprejetem proračunu v prihodnjem letu znašala 589,11 evra na prebivalca, leto kasneje pa 588,30 evra na prebivalca. Z amandmaji pa je SDS predlagala dvig povprečnine v letu 2020 na 659,80 evra oziroma za 69,69 evra več na prebivalca, leta 2021 pa še višji dvig, to je za 79,80 evra več kot je predlagala vlada. V tem letu bi občine torej prejele 668,10 evra na prebivalca. Ker amandma ni bil sprejet, sprejet pa je bil proračun v celoti, bodo občine v prihodnjih dveh letih dobile bistveno manj denarja, kot ga potrebujejo za svoje delovanje. Zanimivo je, da je bil ta amandma v prvem branju na odboru za finance sprejet, na parlamentarnem zasedanju pa je koalicija ta amandma povozila in je ostalo po starem. Finančni minister je ob tem celo grozil, da bo v primeru izglasovanja tega amandmaja odstopil s funkcije ministra.
Na državni ravni pa izračuni pokažejo, da bodo v vseh slovenskih občinah ostali v prihodnjem letu brez 145 milijonov evrov, leto kasneje pa skoraj brez 167 milijonov evrov, skupno bodo v dveh letih slovenske občine zaradi vlade Marjana Šarca osiromašene za skoraj 313 milijonov evrov.
In to kljub rekordno velikem državnem proračunu in velikimi presežki prihodkov nad odhodki, s čimer se aktualna koalicija tako rada pohvali. Denar torej je, gre za vprašanje prioritet.
