Ob izbruhu in razglasitvi epidemije koronavirusa se je vlada odzvala urgentno. Vlada je tako nemudoma začela pripravljati pakete pomoči, kamor so vključili pomoč samozaposlenim, plačilu nadomestila delavcem in financiranje podjetjem plačila čakanja delavcev na delo. Kasneje je skozi nadaljnjo sprejete ukrepe veljavnost določenih ukrepov podaljšala, prav tako pa je uvedla pomoč podjetjem v obliki ugodnih posojil. Ker je bil turizem najbolj prizadeta panoga, je vlada državljanom omogočila brezplačne počitnice, da je s tem pomagala turizmu pri okrevanju.
Za pripravo strateško usmerjenih ukrepov je bila oblikovana posvetovalna skupina za pomoč ministrstvom pri oblikovanju prvega zakonskega paketa s prioriteto hitre finančne pomoči prebivalstvu za preprečitev in blažitev posledic epidemije, skupino pa je vodil strokovnjak na svojem področju Matej Lahovnik. Pomoč podjetjem je bila ponujena v paketu štirih interventnih zakonov: PKP1, PKP2, PKP3 in PKP4.
V prvem interventnem zakonu je vlada zagotovila temeljni dohodek vsem tistim samozaposlenim, ki so imeli izpad dohodka za določen odstotek – v skupni višini 1750 evrov, pokrila prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje vsem delavcem, ki so morali delati kljub epidemiji in pokrila nadomestilo za čakanje na delo vsem tistim, ki dela niso mogli opravljati za obdobje od 13. marca do 31. maja. V sklopu drugega interventnega zakona je vlada skušala olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi.
Več si lahko preberete TUKAJ.
