Manica Janežič Ambrožič je spregovorila o vse pogostejših žalitvah, grožnjah in napadih na slovenske novinarje. “Neverjetno je, kaj lahko vse človek napiše v svoji anonimnosti,” je med drugim poudarila. A težava se prične že pri njih samih. RTV je že v samem začetku sam na seji programskega sveta pričel s podpihovanjem sovraštva s transparenti, kasneje se je ta spodbuda nadaljevala na kolesarskih protestih, kjer groženj s smrtjo predsedniku vladi in njegovim volivcem niso resno in kritično obravnavali.
In sedaj je bumerang priletel naokoli, direktno v RTV, ne vedoč, kaj se dogaja. Odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič je v kratkem videu spregovorila o grožnjah in žalitvah, ki so jih deležni novinarji. Nekatere res brutalne do skrajnosti, toda izvor bi morali v prvi vrsti iskati tudi pri sebi.
Grožnje s smrtjo so pričele s sejo programskega sveta RTV leta 2016, kjer so med samo sejo prikorakali novinarji RTV s transparenti “smrt janšizmu, svoboda narodu”. Med vidnima “zastavonošama” sovražnega transparenta sta bili Mojca Pašek Šetinc in Eugenija Carl. In potem je šlo sporočilo naprej.
Sovraštvo se je pričelo še bolj stopnjevati na petkovih protestih, katere je izrazito podprla RTV. “Ubi Janšo” in “smrt janšizmu” je postala celo parola levičarskih protestov, kjer pa RTV novinarji groženj s smrtjo predsedniku vladi in njegovim volivcem niso resno niti kritično obravnavali. In sedaj jadikovanje, ker se dogajajo verbalni napadi na RTV. Nekaj samorefleksije zato ne bi škodilo.
V kratkem videu so sicer obelodanili najbolj zavržne primere sovražnih komentarjev, v večini primerov pa gre za povsem legitimne kritike zaradi nestrokovnega in neuravnoteženega poročanja, te pa novinarji očitno slabo prenašajo, saj menijo, da bi morali biti nedotakljivi. Pa niso. Tudi oni so lahko tarča kritik, enako kot tisti, o katerih redno poročajo. Nenazadnje se imajo za četrto vejo oblasti in za vsako vejo oblasti velja, da mora biti pod določenim demokratičnim nadzorom.
