Slovenska karitas je začela 11. dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, s katero zbirajo sredstva za pomoč družinam, starejšim in posameznikom v Sloveniji. Predstavili so tudi poročilo Karitas za leto 2018 in stiske zaposlenih, starejših in dolgotrajno brezposelnih ter opozorili na pomen socialne vključenosti preko prostovoljstva.
Kot je na novinarski konferenci povedal generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, želijo z akcijo ljudem z materialnimi sredstvi najprej pomagati preživeti, od lani pa jim s programi socialne vključenosti pomagajo tudi pri tem, da bi živeli bolj kakovostno, bili aktivni in vključeni v svoje lokalno okolje. Lani so z akcijo zbrali 132.800 evrov, pomagali pa približno 96.000 ljudem. Pričakujejo, da se bo letos število ljudi, ki bodo potrebovali pomoč, zopet povečalo.
“V naše programe je bilo lani vključeno več kot 158.000 uporabnikov, od tega 28.000 otrok in 46.000 starejših,” je povedal Peter Tomažič, ki je predstavil podatke o delu Karitas za leto 2018. Pomoč v hrani je prejemalo skoraj 96.000 oseb, od tega 84 odstotkov staršev z otroki in posameznikov, 15 odstotkov starejših, preostali pa so bili brezdomci. Skupaj je lani Karitas razdelila 3.335 ton hrane.
Hkrati so na Karitas več kot 13.500 ljudem pomagali s plačilom položnic, 2.733 so pomagali ob večjih stiskah, naravnih in drugih nesrečah, več kot 11.000 otrokom so razdelili šolske potrebščine, 1461 osnovnošolcem in dijakom so pomagali pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti. V materinskih domovih in varni hiši je lani bivalo 206 žensk in otrok, v sprejemnih terapevtskih centrih in komunah pa je bilo 150 odvisnikov.
V zavetiščih za brezdomce in v trajni oskrbi je Karitas skrbela za 66 oseb. Skupaj je vrednost programov Karitas znašala 8,6 milijona evrov, od tega 6,4 milijona evrov za splošno-dobrodelne programe in 2,2 milijona evrov za socialno-varstvene programe. Sredstva je zbrala s številnimi akcijami, donacijami in prispevki občin, države in Evropske unije. V sklopu Karitas je v letu 2018 delovalo preko 11.000 prostovoljcev v 464 Karitas, ki so skupaj opravili skoraj 577.000 ur prostovoljnega dela.
Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o različnih stiskah ljudi, ki jim pomagajo. Strokovna delavka in svetovalka na Škofijski karitas Novo mesto Anja Kastelic je izpostavila, da so zaposleni proti prejemnikom denarnih socialnih prejemkov velikokrat prikrajšani in se težje preživljajo in težje dostopajo do subvencij, kot če bi prejemali denarno socialno pomoč. Predstavila je tudi stiske upokojencev, ki se preživljajo z nizkimi pokojninami in pogosto veliko sredstev porabijo že za nakup dietne prehrane, zdravniških pripomočkov in zdravstvenih storitev.
Saraja Špec iz Škofijske karitas Celje je poudarila predvsem pomen socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva preko prostovoljstva. Kot je na koncu dejal Uršič, na Karitas menijo, da bo trenutni predlog zakona o socialno-varstvenih prejemkih zožil možnosti, da se ljudje vključijo v programe socialnega vključevanja. Verjamejo, da bi tovrstna pomoč morala ostati tudi za ljudi, ki se morda nikoli ne bodo vključili na trg dela ali pa se bodo vključili po dolgotrajni vključenosti v programe, saj na ta način ostajajo socialno vključeni, prostovoljno delo pa izboljšuje njihovo kakovost življenja.
