5.6 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Resnica, ki je ni mogoče prezreti: tako Möderndorfer kot Gregor Židan sta zgolj nadomestna poslanca, sistem pa je očitno naklonjen poslanskim prestopnikom

Po novem spektakularnem prestopu poslanca Janija Möderndorferja, ki je zamenjal že kar nekaj strank in si novo zavetišče po izstopu iz SMC našel v LMŠ, je SMC menda po neuradnih podatkih zapustil še Gregor Židan, ki naj bi svojo poslansko pot nadaljeval v poslanski skupini SD.

Vendar pa stvari niso tako preproste: tako Möderndorfer kot Gregor Židan, sicer nekdanji nogometaš, sta namreč v državni zbor prišla kot nadomestna poslanca. Medtem ko se je Möderndorfer ponovno prebil v parlamentarne klopi zaradi dejstva, da je prejšnji predsednik SMC Miro Cerar postal zunanji minister v Šarčevi vladi (in se po odstopu ni več vrnil v državni zbor), je Gregor Židan postal poslanec po zaslugi Zdravka Počivalška, ki je minister za gospodarstvo prišel že v prejšnji vladi. To sicer pomeni, da nobeden od obeh poslancev ni bil neposredno izvoljen v državni zbor.

Je pa ena težava: namreč, slovenski politični sistem deluje kot precej čuden hibrid. Po eni strani zelo nagrajuje ter ščiti prestopnike, po drugi strani pa na samih volitvah daje poudarek na strankarske liste. To je precej nenavadna in hkrati tudi krivična kombinacija, saj se z vsakim takim prestopom lahko razmerje sil zelo spremeni – spomnimo se najbolj razvpitega prestopa doslej, namreč Cirila Pucka, ki je bil leta 1996 izvoljen na listi SKD. Čeprav sedanji volilni sistem sicer vključuje volilne okraje ter kandidaturo osebe v določenem okraju, pa je izvolitev določenega kandidata odvisna predvsem od tega, koliko dobi določena lista glasov v volilni enoti. To pomeni, da že izvoljeni poslanec lahko kasneje po mili volji prestopa v druge poslanske skupine. Mehanizem, ki bi v tem primeru zavaroval voljo volivcev, ne obstaja. To pomeni, da lahko nekdo, ki postane poslanec, kasneje menja strankarske barve, ne da bi polagal račune vodstvu stranke, na kateri listi je bil izvoljen.

V tej luči je zanimiv tudi primer prestopa Milana Brgleza iz SMC v SD kmalu po volitvah leta 2018. Vendar je bil Brglez nato izvoljen za evropskega poslanca, zato ga je v poslanskih klopeh nadomestil poslanec, ki je v isti volilni enoti dobil za Brglezom največ glasov, to pa je Dušan Verbič – seveda to velja za kandidate na listi SMC in ne SD. S tem je SMC ponovno dobila nazaj izgubljeno poslansko mesto. Spomnimo, SMC je na zadnjih volitvah dobila deset poslanskih mest, s prestopoma Möderndorferja in Židana pa bi jih imela le še osem. SDS je enega člana pridobila s prestopom Lidije Ivanuša iz SNS in ima trenutno 26 članov, NSi jih ima sedem in DeSUS pet poslancev. To pa pomeni, da ima koalicija po novem le še minimalno število poslancev, če ne štejemo zraven glasov manjšinskih poslancev ter treh poslancev SNS. Nov prestop bi torej lahko povzročil precejšnje težave v delovanju vlade in to je tisto, na kar tranzicijska levica tudi računa.

Pavel Gorenčič

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine