Piše: G. B.
Glede na vložitev zahteve za razpis posvetovalnega referenduma o rtv prispevku – to zahtevo je v parlamentarno proceduro vložila SDS – so aktivisti tranzicijske levice na družbenih omrežjih že začeli s protiudarci, češ da bodo zahtevali razpis referenduma o obdavčitvi (katoliške) Cerkve in o morebitni uvedbi cerkvenega davka po vzoru Avstrije in Nemčije.
Kot je znano, se pripadnost določeni verski skupnosti v teh državah izkazuje tudi z davkom, ki ga sicer pobira država. Državljan lahko preneha plačevati davek, če iz verske skupnosti izstopi in ne pripada nobeni verski skupnosti. Iz davka se financirajo izdatki verske skupnosti, ki ji pripada. Zanimivo je sicer, da uporabljajo levičarji uvedbo cerkvenega davka kot nekakšen dokaz »ljudskega štetja« katoličanov v Sloveniji, saj naj bi se po njihovih predvidevanjih celo večina katoličanov odrekla članstvu v Cerkvi. Proticerkveni populizem pa je v Sloveniji očitno vedno dobro sprejet.
Seveda pa velja omeniti tudi neroden položaj, v katerem so se znašli nekateri slovenski izseljenci, ki so se npr. v Nemčiji odrekli cerkvenemu davku, ob povratku v Slovenijo pa so želeli biti botri ali prejeti kakšen zakrament, a jim je župnik župnije, kjer so bili krščeni, sporočil, da to ni mogoče, ker je iz Cerkve – izstopil. Cerkvenemu davku v Nemčiji in Avstriji se namreč lahko odrečeš le tako, da iz Cerkve izstopiš. Tranzicijska levica pa na to računa. Tudi iz maščevalnih nagibov, saj je vrh Cerkve, prav tako tudi verski tisk, načeloma podpiral dosedanjo vlado.
Je pa v pretenzijah levičarjev precej napak, ki niso zgolj kozmetične, ampak se tičejo same Ustave Republike Slovenije. Ko je treba udariti po kom, ki se v imenu Cerkve izreka o družbenih zadevah, se sklicujejo na sedmi člen ustave, češ da mora biti Cerkev ločena od države. Dejansko pa ustava o tem sploh ne govori. Sedmi člen ustave se izreka o verskih skupnostih na splošno: da so država in verske skupnosti ločeni (kar pomeni, da je država sekularna in versko nevtralna, torej, da ne obstaja državna vera), da je njihovo delovanje svobodno in so med seboj enakopravne. Ustava nikjer ne omenja posebej niti katoliške Cerkve niti katere druge verske skupnosti. Zaradi ustavnega določila, da so verske skupnosti med seboj enakopravne in torej zanje velja enaka ureditev s strani civilnega prava.
Seveda to pomeni, da slovenska ustavna ureditev sama po sebi ne omogoča obdavčevanja posameznih verskih skupnosti. Lahko sicer pride do spremembe davčne zakonodaje (kar je povsem mogoče), da so tudi prihodki iz prostovoljnih prispevkov verskih skupnosti po novem obdavčeni. Vendar bi se s tem postavilo vprašanje veljavnosti prve alineje sedmega člena ustave, namreč o ločenosti države in verskih skupnosti. Ustava namreč velja za oboje: tako za verske skupnosti kot državo. Že samo govorjenje o morebitni obdavčitvi Cerkve je dejansko protiustavno, saj ustava nikjer posebej ne omenja Cerkve.
Ob tem naj tudi spomnimo, da je tudi pokojni dr. France Bučar, eden od očetov slovenske ustave, menil, da je določba o ločitvi države in verskih skupnosti že presežen zgodovinski anahronizem. Podobno je menil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm. Tudi Ustavno sodišče RS je pred kakimi dvajsetimi leti v eni od odločb zapisalo tezo o splošni koristnosti verskih ustanov. Sodobni pogledi na politično ureditev namreč presegajo stari laicistični dualizem in verske skupnosti uvrščajo v sfero civilne družbe. Moderna država pa temelji na ločitvi med državnimi institucijami in civilno družbo.
Če bi torej želela katerakoli oblast obdavčiti zgolj katoliško Cerkev, bi torej morala najprej spremeniti sedmi člen ustave in katoliški Cerkvi podeliti poseben ustavno-pravni status. Ki je lahko bodisi boljši bodisi slabši od ostalih verskih skupnosti. Vse ostalo je cenjeni populizem in v to kategorijo sodijo tudi vse grožnje levičarskih aktivistov z razpisom referenduma.
