Raketa s prvima slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat je pripravljena na izstrelitev z izstrelišča v Francoski Gvajani, ki je predvidena v sredo ob 3.51 po srednjeevropskem času. Znova so možne preložitve, saj vremenska napoved za območje nad izstreliščem ni najbolj ugodna.
Izstrelitev rakete Vega, na kateri bo 53 satelitov iz 13 držav, je predvidena za danes ob 22.51 po lokalnem času oziroma sredo ob 3.51 po srednjeevropskem.
Približno 40 minut po vzletu se bo kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom je predviden ob 10.43 po slovenskem času.
Odcepitev Trisata je predvidena nekaj po 5.30 po srednjeevropskem času na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili ob 10.50.
Raketo podjetja Arianespace bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida-19. V zadnjih dveh tednih junija pa so izstrelitev onemogočali močni višinski vetrovi.
Po zadnjem neuspelem poskusu izstrelitve so sporočili, da jo bodo izvedli 17. avgusta, a so se nekaj dni pred tem odločili, da bodo to storili 1. septembra. Na izstrelišču je bila namreč tedaj druga raketa podjetja.
Kot je za STA povedal Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili Nemo HD, so priprave na izstrelitev tokrat potekale zelo gladko. S kolegom Martinom Lamutom sta v gvajanski vesoljski center CSG prispela 20. avgusta. V naslednjih petih dneh so preverili delovanje vitalnih podsistemov satelita, napolnili baterije, namestili UHF antene, očistili sončne celice, odklopili zemeljsko podporno opremo in s satelita odstranili vse zaščite.
Vodja projekta Trisat z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pa je povedal, da pri njihovem satelitu ni bilo posebnih aktivnosti. V Francosko Gvajano so posredovali ustrezno opremo in 10. avgusta na daljavo izvedli polnjenje baterij.
Slovenski nanosatelit Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Slovenski mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS).
Vremenska napoved glede višinskih vetrov, ki so težave povzročali junija, za gvajanski vesoljski center v Kourouju za tokratni poskus izstrelitve ni tako ugodna in zanesljiva, da bi lahko z gotovostjo napovedali, ali bodo dobili dovoljenje za začetek odštevanja. Zelo jih skrbi tudi vreme na zemeljski postaji Jeju, ki se ji približuje tajfun Maysak. Po napovedih bodo vetrovi tam presegli dopustne hitrosti za varno obratovanje antene in s tem onemogočali nadzor vesoljske misije v kritični fazi poleta, je povedal Rodič.
