Rado Pezdir je takole zavrnil Marjana Šarca: “Skrbijo te krediti? Je*i se ti mal, zakaj si potem odje*al dodatek za delovno aktivnost?”

Požarreport je objavil najnovejšo kolumno ekonomista Radota Pezdirja, v kateri se je dotaknil odločitve Banke Slovenija o zaostritvi pogojev za kreditiranje, zaradi katerih bi lahko brez “posojil” po ocenah ostalo tudi do 300 tisoč Slovenk in Slovencev. Pezdirja je močno zmotil odziv levega dela politike in predsednika vlade Marjana Šarca, ki sta udarila po Boštjanu Vasletu, ki da se ne zaveda, da vodi avtonomno institucijo, na katero noben premier ne bi smel vršiti nikakršnih pritiskov. Sploh pa ne, če zaradi “nekompetentnega bleferstva” in nepoznavanja ekonomije skuša slovensko javnost prepričati, kako je zadolževanje dobra stvar. To pa je skrajno nevarno, piše Pezdir v Požarreportu, saj je tudi javnost je na krilih finančno nepismenih zajahala mnenje, da naj se družine skoraj popolnoma zadolžijo s potrošniškimi in hipotekarnimi krediti in desetletja hranijo otroke s prepečencem, ko se ekonomija zaustavi in se začnejo izgubljati službe, pa gre pol države v osebni stečaj, potem pa … “Kaj? Kam? Pod mostove?”

 

“Slovenijo je malo pred dnevom mrtvih razburila novica, da je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva. In ko smo na dan mrtvih lahko prižgali svečke za udbovske banke, ki so se poganjale na kreditnih piramidah, za vsa podjetja, ki so se zaradi pretirane zadolženosti sesedla v stečajih, in za vse tiste, ki so se zajebali in se zadolžili v švicarskih frankih, smo lahko poslušali nove teorije o tem, kako je zadolževanje odlična zadeva in zakaj ne bi po vzoru kreditnega balončka v gospodarstvu skuhali še kreditnega balončka prebivalstvu,” piše Rado Pezdir v najnovejši kolumni, ki so jo objavili v Požarreportu.

Po besedah Radota Pezdirja je zadnja epizoda pokazala na nekaj najočitnejših okoliščin, ki označujejo današnjo slovensko družbo. “Prvič, Banka Slovenije je tudi po svoji zaslugi ostala popolnoma sama oziroma, povedano drugače, praktično ni več nobenega zunanjega in neodvisnega posameznika, ki bi branil pozicije te institucije. Drugič, predsednik vlade ali kralj klanja prašičev (kakor vam je ljubše) se je dokončno izkazal za popolnoma nekompetentnega bleferja. In tretjič, odsotnost kakršnekoli finančne pismenosti je naplavila mnenja o zelo relevantnih zadevah zelo nerelevantnih ljudi.” Toda namesto da bi bila ta mnenja predmet posmeha, so se zarolala po javnem prostoru z velikim odobravanjem finančno nepismene javnosti.

Kako se je Banka Slovenija odločila, da bo zadolžila slovensko prebivalstvo
Pezdir trdi, da je bila Banka Slovenije vedno arogantna institucija. Ali je za to kriva njena institucionalna izoliranost, ki je to institucijo spremenila v svoj svet, ki sledi nekim internim degenerativnim pravilom, ali pa gre za nekakšno nalezljivo bolezen napuha, ni jasno. Po mnenju Pezdirja pa je jasno edinole to, “da imamo vsi od zunaj poln kurac njihovega neumnega vedenja in nesramnega odnosa. Ne nazadnje sem tudi sam omahoval med tem, ali naj spregovorim o norosti Šarčevega napada na Banko Slovenije ali naj pustim, da regulator svoje pozicije rešuje na zdaj že tradicionalno debilen piarovski način”.

V luči gospodarskega ohlajanja in ekscesnih potrošniških posojil, katerih ročnost se je vse bolj podaljševala, je Banka Slovenije sprejela ukrepe za zajezitev eksplozije potrošniških posojil. Slovenske banke so si namreč omislile svojevrstni balonček, podoben tistemu iz obdobja pred drugo sanacijo bančnega sistema, piše priznani ekonomist, ki je z Anžetom Logarjem v prejšnjem parlamentarnem mandatu iskal odgovorne za nastanek slovenske bančne luknje.

Pezdir piše, da so se banke odločile, da zadolžijo slovensko prebivalstvo tako, kot so svoj čas zadolževale slovenska podjetja. Manifestacija tega je bila “veličastna”. Potrošniški krediti so v zadnjih nekaj letih naraščali tako hitro kot v preteklosti pred krizni kreditni balonček v gradbeništvu in finančnih holdingih. Potrošniški krediti so se vse bolj podaljševali in prebili mejo desetih let ter se začeli približevati petnajstim letom: “Več kot desetletni potrošniški krediti pa so svojevrstna norost, ne samo z vidika osebe, ki si želi biti zadolžena deset let, zato da financira nakup avtomobila in luksuzne počitnice s kakšno zajebano televizijo vred, ampak ker po ročnosti postajajo praktično podjetniška in hipotekarna posojila.”

O mislecu Roniju Kordišu: “Tega modela skrbijo zadeve, je*eno ga skrbijo”
Podobno je bilo po mnenju Pezdirja na strani hipotekarnih posojil, s katerimi je prebivalstvo poskušalo ujeti naglo rast cen nepremičnin. Absurdna rast cen nepremičnin seveda naj bi izhajala iz nepremišljene stanovanjske politike vlade. Posledično so bili zunaj krediti, ki so zahtevali vse manjši delež lastniškega dela v kreditnem paketu, poleg tega pa so imeli skrito tiktakajočo bombo, imenovano variabilna obrestna mera. “In kar je še huje, tudi ti krediti so bili dani tako, da vam lahko na koncu dneva preostane zgolj to, da se čez mesec prebijete s pitjem vode in žrtjem prepečenca,” je tokrat neposreden Pezdir.

Zdaj pa k javnem mnenju. Največje javno sicer zgražanje je sprožila informacija, da mora vsakomur ostati nekaj sto evrov od plače, ker ima otroke. Posledično naj bi velike družine ostale brez možnosti za nakup nepremičnin. “En tak presežek je tudi mislec, ki se odziva na ime Roni Kordiš. Tega modela skrbijo zadeve, ampak res ga jebeno skrbijo. In v tej silni skrbi nam sporoča, da kreditov ne velja krčiti, saj so ravno krediti tisti, ki prebivalstvu omogočajo trošiti za tisto, česar si ne more privoščiti. Ali razumete norost trditve? Nečesa si ne morete privoščiti, potem pa vzamete kredit in si to privoščite. Ampak jebiga, kralj logike, kako pa potem vrneš kredit? Iz česa? Iz novega kredita,” Kordiša “odpihne” Pezdir.

Kot še poudarja Pezdir, je javnost na krilih finančno nepismenih zajahala mnenje, da je sledeča situacija še kako odlična: družine naj se skoraj popolnoma zadolžijo s potrošniškimi in hipotekarnimi krediti in desetletja hranijo otroke s prepečencem, ko se ekonomija zaustavi in se začnejo izgubljati službe, pa gre pol države v osebni stečaj, družine pa pod mostove in v zemljanke po hostah.

Predsednik vlade je vršil nedopusten pritisk na avtonomno institucijo, ki tega ne bi smela dopustiti

Vseeno pa je po mnenju Pezdirja kralj finančne nepismenosti kar predsednik vlade sam.

A to še ni Pezdirjev zadnji udarec za predsednika vlade: “A č’mo Šarca še enkrat jebat’? No, pa dajmo. Njegov predlog, naj se prebivalstvo v času gospodarskega ohlajanja brez posebne omejitve čim bolj kreditira pri bankah, je posledica njegove socialne čuječnosti. Ta kamniški čudež, Luka Dončić slovenske politike in prvi izdelovalec klobas koalicije je namreč resno zaskrbljen za blaginjo državljanov, posebno mladih družin. Jebi se ti mal, zakaj si potem, ob vsej tej silni skrbi, odjebal dodatek za delovno aktivnost?”

Za konec kolumne pa še zadnji argument, ki potrjuje, kako brez avtoritete in brezupen je Pahorjev guverner Boštjan Vasle in kako zelo nerazgledan je Šarec s poslanci LMŠ na čelu. Šarec in LMŠ sta pozvala Banko Slovenije, naj premisli o regulaciji kreditne politike in jo vsaj odloži za nekaj mesecev. “Papak, kot je, je Kostićev guverner Vasle to pogoltnil. Pa ne bi smel, ker je Banka Slovenije po ustavi (jep, vem, da ta argument ne pomeni kaj dosti) avtonomna. Berite: avtonomna. Nihče, prav nihče ne sme niti pomisliti na to, da bi centralni banki odrejal, kaj naj počne.” In zaključna misel Radota Pezdirja? Takih butcev v sodobni zgodovini ni, niti pri vseh norih predsednikih slovenskih vlad nikoli nihče ni javno ukazoval Banki Slovenije.

T. F.