Računsko sodišče o gospodarski politiki v letih 2016 in 2017: 409 podjetij v državni lasti, 201 direktorjev imelo višjo plačo kot predsednik vlade

Računsko sodišče je podalo mnenje, da vlada in ministrstvo pri urejanju prejemkov direktorjev družb v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti nista bila učinkovita, medtem ko je bil SDH le delno učinkovit v času Cerarjeve vlade v letih 2016-2017. “Kar 409 gospodarskih družb je v večinski lasti države in lokalnih skupnosti (LS), s čimer se Slovenija uvršča med tiste članice EU, ki imajo najvišji delež gospodarskih družb v lasti države. ‘Viva socialismo!’” se je na problem državnega lastništva odzval lastnik Valicona Andraž Zorko.

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost ureditve prejemkov predsednikov in članov uprav, izvršnih direktorjev, direktorjev, poslovodij in prokuristov  gospodarskih družb, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. V svojem poročilu so zajeli delovanje v letih 2016 in 2017. V članku je prikazana tudi infografika poročila Računskega sodišča, da si lahko vsak bralec lažje predstavlja težavo, ki jo je zajelo računsko sodišče.

V svojem poročilu je med drugim Računsko sodišče izpostavilo, da  je povprečna mesečna plača zaposlenih v RS v istem obdobju 2016-2017 znašala 1.605 evrov, povprečna mesečna plača predsednika vlade pa 5.288 evrov. Navedeno pomeni, da je bilo v tem času več kot 200 direktorjev družb v lasti RS in LS, ki so imeli osnovno mesečno plačilo višjo od mesečne plače predsednika vlade, od teh je bilo 184 direktorjev družb v lasti Republike Slovenije in 17 direktorjev družb v lasti lokalnih skupnosti, so ob tem opozorili na Računskem sodišču.

Slovenija med članicami EU z najvišjimi deleži države

Kot navajajo na Računskem sodišču, je bilo po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec leta 2017 kar 409 gospodarskih družb v večinski lasti države in lokalnih skupnosti (LS), s čimer se Slovenija uvršča med tiste članice EU, ki imajo najvišji delež gospodarskih družb v lasti države. Prav velik delež države v več kot 400 podjetjih daje veliko možnost vplivanja politike na delovanje posameznih podjetij. Slovenija je tudi žrtev več kot 25-letne vladavine levo nazorsko ekonomskih politik, ki so vedno zagovarjale prevladujoči delež države. S tem so si zgradili svoje omrežje, ki je imelo vpliv na celotno delovanje države.

Zato je trenutna vlada pred toliko večjim izzivom, da prekine stare prakse gospodarjenja v Sloveniji. Profesor Fakultete za družbene vede Miro Haček dvomi, da bo uspelo tej vladi prekiniti staro prakso: “V stotinah tovrstnih družb je parkiranih stotine “naših” in “zaslužnih” direktorjev, levih in desnih, zato se bojim, da tega nobena vlada ni in tudi ne bo (v resnici) uredila.”

V preteklosti smo v našem mediju razkrili mnogo gospodarskih povezav, ki si jih je predvsem slovenska politična levica namestila. Desno nazorski stranki SDS in NSi sta v preteklosti velikokrat zagovarjali izstop države iz gospodarstva. Med drugim je tudi profesor na Fakulteti za varnostne vede dr. Bojan Dobovšek povedal, da v Sloveniji zaradi korupcije vsako leto izgine tri milijarde evrov. Vzrok pa je velik vpliv države, kjer z nastavljenimi predsedniki družb poskrbijo z dragimi svetovalnimi pogodbami za izčrpavanje dobička državnih podjetij. Manjši dobiček pa tudi pomeni manjši finančni prilivi v slovenski proračun.

VEČ O  TEM SI PREBERITE TUKAJ!