Če se z distance ozremo na dosedanje delo predsednika vlade Marjana Šarca, lahko vidimo, da je njegovo predsedovanje vladi najbolj zaznamovalo nenehno menjavanje ministrov, saj storjenega v prid državljank in državljanov ni bilo praktično nič. Očitno pa se trend menjave ministrov kot po tekočem traku nemudoma konča, ko gre za prvaka DeSUS Karla Erjavca. Namreč, potem ko je v javnosti postalo znano, da je ta zlorabil OVS MORS s tem, ko je izdal ustno odredbo za nezakonito vohunjenje za brigadirjem Škerbincem, je postalo neizogibno, da Erjavec odstopi. V primeru njegovega sprenevedanja bi bilo na Šarcu, da poskrbi, da Erjavec odide z obrambnega ministrstva, kjer je v preteklosti že delal zdrahe. Šarec pa tako kot Erjavec molči in se spreneveda?!
Razkritje, ki ga je na novinarski konferenci na podlagi ugotovitev pooblaščene skupine, ki je opravila nenapovedan nadzor na OVS, podal podpredsednik KNOVS Žan Mahnič, je jasno pokazalo, da je minister Karl Erjavec nezakonito vohunil za brigadirjem Škerbincem. Zadeva močno spominja na afero “veberkom”, ko je minister Janko Veber v Cerarjevi vladi zlorabil OVS z namenom, da bi preprečil privatizacijo Telekoma Slovenije.
Matijevič nalogo sprejel in izvedel
Erjavec je po besedah Mahniča od direktorja OVS Dejana Matijeviča zahteval, da OVS ravna nezakonito, direktor pa je nalogo sprejel in jo tudi izvedel, ob tem pa dodal, da gre v tem primeru za odstavitev brigadirja Mihe Škerbinca z mesta poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske. Spomnimo na podrobnosti, ki jih je Mahnič razkril glede dogajanja: “V medijih so se pojavile govorice, da je bila načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc hospitalizirana zaradi psihičnih težav, istočasno so v Slovenski vojski verižno krožila SMS-sporočila, da je njeno zdravstveno stanje komentiral Miha Škerbinc najprej na kolegiju, kasneje pa še pred postrojem na Vrhniki 1. aprila letos.”
Na podlagi ustnega ukaza Erjavca je OVS pričela izvajati klasično obveščevalno dejavnost. V sredo, 3. aprila, so pripadniki obveščevalno-varnostne službe na Vrhniki pričeli z zbiranjem informacij, kaj se je dogajalo na kolegiju in postroju na Vrhniki. “Naključno so zaslišali 25 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Na podlagi vseh zaslišanj niso mogli potrditi, da je poveljnik poveljstva sil dejansko govoril grdo o načelnici,” je prav tako povedal poslanec Mahnič in dodal, da so bile podlaga za preiskavo le nekatere govorice in SMS-sporočila, ki so krožila po poveljstvu Slovenske vojske in ki so prispela tudi na OVS in tudi v kabinet ministra.
Izmazal se je kljub zapravljanju in Patrii
Kot je bilo rečeno že v uvodu, ni prvič, da Erjavec buri duhove v vlogi ministra za obrambo. V času Janševe vlade med letoma 2004 in 2008 je brez slabe vesti zapravljal. Pri Delu so tedaj izračunali, da je za polet s helikopterjem na proslavi, najprej na Brestanico in nato še na Ig, porabil kar dva milijona tolarjev. Še zdaleč se pri tem ni ustavil, saj je po poročanju RTV Slovenija za pot v Hannover in Pariz porabil 3,3 milijona tedanjih slovenskih tolarjev, ob tem pa je še nezakonito vstopil v državo, s čimer je kršil zakon o nadzoru državne meje – in vse to z zasebnim letalom. Zadeva se je končala v stilu Erjavca, torej daleč od tega, da je prevzel odgovornost, ampak je raje poskrbel za rošade na ministrstvu, kjer je dal premestiti tistih osem uslužbencev, za katere je sumil, da so podatke izdali medijem.
Ni pa seveda samo zapravljivost zaznamovala tedanjega ministrovanja v obrambnem resorju. Povsem nemogoče je mimo politično motivirane afere Patria, ki je izbruhnila v času, ko je Erjavec vodil obrambno ministrstvo. Skozi leta se je izkazalo, da je proces proti Janši predstavljal politično gonjo, niti katere je vlekla globoka države. Če je vpletene v afero Patria doletela nepopravljiva škoda, pa enako ni veljalo za Erjavca, ki je ostal nedotakljiv kljub resnim obtožbam tožilstva, ki mu je očitalo nevestno delo v službi, zaradi katerega naj bi prišlo do škode v znesku kar 16,8 milijona evrov.
Erjavec seveda ne povzroča težav le v obrambnem resorju, saj je računsko sodišče tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju predlagalo, da naj odstavi tedanjega ministra za okolje in prostor Erjavca zaradi hude kršitve dobrega poslovanja pri ravnanju z odpadki. Seveda Erjavec o tem ni želel slišati ničesar, a je nato vseeno odstopil, da mu ne bi državni zbor izglasoval nezaupnice. To mu ni preprečilo, da se ne bi zavihtel na novo ministrstvo, in sicer na ministrstvo za zunanje zadeve. Tudi tam je pokazal, kakšno mero odgovornosti čuti v vlogi ministra, saj se kljub aferi s prisluhi, v katere sta se ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in uslužbenka zunanjega ministrstva Simona Drenik, ni pustil motiti med dopustom v Franciji.
Tako kot je Dimitrij Rupel veljal za večnega ministra, lahko enako trdimo za Erjavca, ki se je za razliko od Rupla preizkusil tako na obrambnem ministrstvu kot tudi na ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za zunanje zadeve. Čeprav ga Erjavec lomi, kamorkoli pride, mu očitno to ne predstavlja ovire, da postane minister enega izmed resorjev. Nedavno razkritje, da je zlorabil OVS MORS s tem, ko je izdal ustno odredbo za nezakonito vohunjenje za brigadirjem Škerbincem, bi moralo voditi v njegov odhod, kot se je to zgodilo v primeru afere “veberkom”. Resnično nenavadno je, kako Šarec, ki je odstranil glave že toliko ministrom, nikakor ne želi ali ne upa ukrepati zoper Erjavca. Pa naj mainstream mediji še naprej prodajajo, kako je naš predsednik vlade odločen in načelen.
H. M./Nova24TV
