Ljubljanska občina je sprožila razlastitveni postopek za pokopališče v Šentvidu, ki je v lasti Župnije Šentvid nad Ljubljano, upravlja pa ga podjetje Žale. V četrtni skupnosti, župniji in Društvu Blaž Potočnikova čitalnica razlastitvi nasprotujejo. Zato danes pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu pripravljajo zbiranje podpisov proti razlastitvi.
Kot je pred dnevi poročal Dnevnik, za zdaj v tem postopku bolje kaže občini, ki ji je upravna enota na prvi stopnji ugodila, župnija pa se je na to odločitev pritožila. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so za časnik pojasnili, da se s šentviškim župnikom Ivanom Jagodicem niso mogli dogovoriti o nujnih naložbah na tamkajšnjem pokopališču. A razlastitev bi morali sprožiti v vsakem primeru, saj jim to nalaga zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016, ki občinam, ki niso lastnice pokopališča, nalaga, da v desetih letih od uveljavitve zakona postanejo lastnice vseh zemljišč, na katerih so pokopališča.
V svetu Četrtne skupnosti Šentvid so MOL-u so predlagali ustavitev postopka razlastitve. Kot glavni argument so navedli, da bi bilo veliko bolj smotrno denar nameniti za nakup dodatnega zemljišča za prepotrebno širitev pokopališča, kot pa izplačevati odškodnino v razlastitvenem postopku. Občina je sicer aprila lani po navedbah četrtne skupnosti predlagala spremembo državne uredbe o vodovarstvenem območju, ki posebej prepoveduje širitev pokopališč v Šentvidu, Stožicah in Dravljah.
Kot je sporočil predsednik društva Brane Kopač, so še posebno zaskrbljeni, ker je del razlastitve tudi kapela, v kateri počivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, med njimi narodni buditelj, naravoslovec, pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Po njegovih besedah “gre v tem primeru za napad na sakralni objekt in sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico. To je bil in prizadevali si bomo, da bo ostal sakralni objekt – kapela”.
“Trgovanje z župnijskim pokopališčem v nobenem primeru ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki določa, da naj ima Cerkev lastna pokopališča,” pa je zapisal šentviški župnik. Župnija brez svojega pokopališča po njegovem mnenju ne bi bila več popolna. “Napovedanemu posegu se bo župnija uprla z vsemi sredstvi, z vsemi sredstvi bo zaščitila svojo pravico, da po več kot tisočletju ne izgubi svojega pokopališča,” je v pismu občini zapisal župnik in dodal, da čeprav zavrača ponudbo in zahtevo za razlastitev, pa ne zavrača sporazumnega medsebojnega razmerja kot takega.
V teh prizadevanjih jih podpira tudi Nadškofija Ljubljana, ki jo postopek razlastitve preseneča. “Nobena državna ustanova nima pravice, da kot javno dobro razglasi nekaj, kar je ves čas služilo vsem prebivalcem nekega kraja, da bi si potem to lahko prilastila. V postopkih MOL-a se kaže nova oblika nacionalizacije premoženja, ki služi vsem ljudem, z nacionalizacijo pa imamo že v preteklosti preveč slabe izkušnje, da bi jo danes lahko mirno dopustili in sprejeli,” so navedli v nadškofiji. Zato podpirajo prizadevanja župnije in krajanov pri njihovih dednih in zakonitih pravicah, da pokopališče kot doslej tudi v prihodnje ostane v njihovi lasti.
Zato v župniji danes pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu organizirajo zbiranje podpisov proti razlastitvi pokopališča. Podpise bodo oddali tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter podpisniki skupne izjave proti razlastitvi pokopališča, med katerimi so župnik, predstavniki četrtne skupnosti in društva.
