piše:Vida Kocjan (Nova24tv)
V Sloveniji je bil zadnji dom za starejše zgrajen že pred več kot dvanajstimi leti, in čeprav že leta primanjkuje okoli deset tisoč prostih mest v teh domovih, so prejšnje vlade to področje povsem zanemarjale.
Vlade pod vodstvom levičarskih strank so denar namesto za graditev domov za starejše in urejanje tega področja raje namenjale za različne študije. Na slednje je opozorilo tudi Računsko sodišče RS, ki je v enem od svojih revizorskih poročil zapisalo, da so vlade v času, ko je bil ta resor v pristojnosti SD in LMŠ, za različne študije namenile kar 75 milijonov evrov. Nič denarja pa niso namenile za gradnjo domov.
Veliki premiki na bolje
Z nastopom vlade Janeza Janše, resor je prevzel minister Janez Cigler Kralj (NSi), pa se tudi na tem področju tako kot na drugih dogajajo veliki premiki. Minister si je namreč že v začetku mandata za eno ključnih prioritet postavil ureditev področja celostne oskrbe starejših, saj je bilo to v zadnjem desetletju izjemno zapostavljeno, čeprav je za Slovenijo značilno staranje prebivalstva. Ta prioriteta je zapisana tudi v koalicijski pogodbi zdajšnje vlade.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj (Foto: Polona Avanzo)
Cilj tega je, da bo Slovenija s storitvami enakomerno pokrita in da ljudje, takoj ko nastane potreba, dostopajo do potrebne in želene oskrbe, ne pa da so leta na čakalni listi. To je mogoče doseči le s hkratnim zagotavljanjem proračunskih sredstev, podeljevanjem koncesij in črpanjem evropskih sredstev.
Za graditev domov veliko zanimanja
Razpis za podelitev koncesij za okvirno 1.100 mest je ministrstvo tako objavilo že lani, sredi februarja pa so javno objavili tudi poročilo strokovne komisije, ki je pregledala in presodila ponudbe, ki so prispele na razpis.
Na javni razpis je prispelo 21 ponudb. Komisija je ugotovila, da je 18 ponudb popolnih. Za vse popolne ponudbe in programe prijaviteljev so zaprosili za mnenje tudi Socialno zbornico Slovenije. Slednja je izdala pozitivno mnenje za 15 ponudb oz. programov, dve mnenji sta bili s pridržkom, eno pa je bilo negativno. Na podlagi ocen in mnenj je nato komisija ministrstvu predlagala podelitev koncesij 11 ponudnikom. Razpredelnico objavljamo v okvirju.
Podpis koncesijskih pogodb je v teku, iz posameznih občin pa sporočajo, da so pogoji zahtevni, vsi imajo tudi določen rok zgraditve in začetek obratovanja, in sicer konec leta 2022. Več domov bo 150-posteljnih, primer stroškov graditve takega doma v Slivnici pri Mariboru pa pokaže, da bo vrednost naložbe okoli 11 milijonov evrov. V izbranih občinah so zadovoljni, navajajo še, da bodo s tem pridobili tudi od 50 do 70 dodatnih delovnih mest za posamezni dom.
Denar tudi za pet novih domov v lasti države
To pa še ni vse. Vlada in s tem ministrstvo ob podeljevanju koncesij vzporedno krepi tudi investicije v graditev javnih domov iz proračunskih sredstev. V naslednjih dveh letih bo tako za področje oskrbe starejših namenjamo petkrat več sredstev, kot jih je bilo temu namenjenih po letu 2008.
“V veliko domovih se že leta srečujemo z neprimernimi prostorskimi razmerami in dotrajano infrastrukturo, kar je močno zaznamovalo tudi odziv na epidemijo. To problematiko intenzivno rešujemo s črpanjem evropskih sredstev,” so nam zagotovili z ministrstva za delo. Poudarili so, da so zagotovljena proračunska sredstva v višini 30 milijonov evrov namenjena za graditev petih novih domov, kot jih je predvideva tudi koalicijska zaveza. Obnove in prenove domov pa naj bi se financirale iz evropskih sredstev. Program investicij je še v pripravi, zato lokacij za teh pet dodatnih t. i. javnih domov še ni mogoče opredeliti.
Cene oskrbnin določene s pravilnikom
V delu javnosti, predvsem tiste, ki je povezana z levico, ki tako ali tako nasprotuje vsemu, kar je dobro za državo in državljane, pa so se pojavila nasprotovanja novim domom v lasti koncesionarjev. Skrbi jih zaradi cen. Zato smo na ministrstvo vprašali, kako bo s cenami oskrbnin v teh domovih, bodo višje ali pa so koncesionarji pri tem kaj omejeni.
Pojasnili so nam, da se cena storitev določa skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. “Izvajalci storitve institucionalnega varstva s koncesijo imajo v nasprotju z javnimi zavodi možnost v ceni storitve upoštevati tudi stroške financiranja, ki predstavljajo nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60 odstotkov knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere,” so dodali. To teoretično pomeni, da so cene lahko tudi višje. Vendar pa je tako, da bodo ti domovi omogočili bistveno večjo kakovost bivanja. Standardi so namreč visoki, večina sob bo enoposteljnih, kar je v zdajšnjih zastarelih domovih prej izjema kot pravilo. Slednje je zelo pomembno tudi v času te in različnih okužb, saj je širjenje teh bistveno lažje v prostorih z več posteljnimi namestitvami.
