Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem se je znašel pod lupo pravice zaradi številnih nepravilnosti. Oražma bremenijo obtožbe, ki se tičejo mobinga nad zaposlenimi, zlorabe položaja, nezakonitega izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela, odpuščanja iz krivdnih razlogov, odpuščanja iz poslovnega razloga ob reorganizaciji/sistemizaciji ZGS, sporazumnih prekinitev pogodb o zaposlitvi, spornega zaposlovanja, nerealizacij pogodb z MOP, neurgiranja oz. neodzivnosti za zagotavljanje sredstev za javno službo s področja divjadi in lovstva, nezagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje intervencijske skupine za primere težav z velikimi zvermi. Bremeni pa ga tudi poročilo KPK o njegovih spornih zaposlitvah.
Po odstopu Dejana Židana z mesta predsednika Socialnih demokratov se kot enega izmed razlogov za odstop omenja tudi njegova vpletenost v posle z lesom iz slovenskih gozdov. Če je bil projekt ustanovitve državnega podjetja Slovenski državni gozdovi njegov otrok za monopol nad gozdarstvom in prodajo lesa, pa je na drugi strani močno rabil tudi svojega človeka na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer za družbo pripravljajo številna dovoljenja. To je bil od leta 2013 dalje Damjan Oražem. Čeprav ga je, kot smo že poročali, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec nameravala zamenjati že leta 2018 z Gregorjem Danevom, je njeno namero preprečil prav Židan, ki je svojo intervencijo zelo slabo pojasnil in se še bolj razgalil.
V naših objavah smo razkrili nezakonitosti v družbi Slovenski državni gozdovi, d.o.o., ki jih je izvedel bivši direktor družbe Zlatko Ficko. Nova dejstva je odkril Portalplus, kjer trdijo, da so se nepravilnosti dogajale tudi v območnih enotah Zavoda za gozdove v Prekmurju, od koder izvira Židan. A Oražem bi moral zaradi nezakonitih zaposlitev, izgubljenih tožb za preklic delovnega razmerja, visoko izplačanih dodatkov za žled in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije že zdavnaj izgubiti direktorsko pozicijo. O vseh očitkih na račun Oražma smo poslali tudi vprašanja na Zavod za gozdove Slovenije, a njihov odgovor še pričakujemo.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je nameravala zamenjati direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjana Oražma, a je namero preprečil Dejan Židan. (Foto: STA)
Sodne poravnave, izplačilo 120 tisoč evrov visokega dodatka za žled, a vsi pravniki zavrnili sklep o nadurnem delu
V preteklosti smo v našem mediju poročali o nepravilnostih v družbi Slovenski državni gozdovi, ki jo je Cerarjeva vlada ustanovila pod pretvezo katastrofalnih posledic žleda po slovenskih gozdovih. Tako je Oražem v vlogi direktorja Zavoda za gozdove Slovenije postal predsednik Strokovnega sveta družbe Slovenskih državnih gozdov, kar je po mnenju mnogih poznavalcev zakulisja sporno. Veliko prahu tako dviga skupno delovanje Zavoda za gozdove in Slovenski državni gozdovi, kjer bi se naj denar iz ene institucije pretakal v drugo. Zavod za gozdove načrtuje in odkazuje gozdno drevje, Slovenski državni gozdovi pa predlagajo višino poseka, drevje dejansko posekajo in prodajajo. A vprašati se moramo, kakšni dogovori potekajo na ravni obeh institucij ter če vse poteka po legalni poti.
Damjan Oražem je izgubil svojo dolgoletno politično zaščito, ki so jo z izgubo oblasti predstavljali Socialni demokrati. Moral se je soočiti z mnogimi tožbami bivših zaposlenih zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Večina utemeljenih tožb se je končala s finančno kompenzacijo s strani Zavoda za gozdove, s tem pa so posredno priznali, da je vodstvo Zavodov za gozdove kršilo delovno pravno zakonodajo.
Kot piše Portalplus, naj bi se Oražem v ožji družbi pohvalil, da je uredil visok znesek za nadurno delo v vrednosti 120 tisoč evrov od tedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana v letu 2017. Mnogo od zaposlenih si je zaradi posledic žleda zaslužilo dodatek, a žal je vodstvo Zavoda za gozdove v svojih knjigovodskih prikazih to preprosto zatajilo. Pri Portalplusu so ugotovili, da je nekaj zaposlenih zavrnilo sklepe o nadurnem delu, saj so jih tolmačili za neustrezne in nelegalne. Sklepe bi naj po poročanju virov zavrnili vsi pravniki, zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi je razkril nepravilnosti v državni družbi Zavod za gozdove Slovenije.
KPK ugotovila, da je Oražem zaposlil osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, a se je zgovarjal, da je omenjena oseba podpisala za nizko plačo
Oražem si je dokončno slovo s položaja direktorja ZGS zapečatil z javno objavljenim poročilom Komisije za preprečevanje korupcije. Javno objavljeno poročilo (vir) je razkrilo Oražmovo nepotistično zaposlovanje, ko je za nedoločen čas na delovno mesto “Analitik VI/2” zaposlil osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, o tem pa ni obvestil niti predsednika Sveta ZGS niti resorne ministrice Pivčeve. V odgovor na očitke je povedal, da je v resnici materialno oškodovana članica njegovega gospodinjstva, ki je podpisala pogodbo za nizko plačo.
Nemoralno dejanje bivšega poslanca Darija Krajčiča je bilo predstava za javnost, ki jo je odigral Marjan Šarec
V celotni zgodbi pa se pojavlja čudna zaposlitev bivšega poslanca opozicijske LMŠ ter “kradljivca sendvičev” Darija Krajčiča. V Sloveniji ni naključij, kar se tudi kaže v najnovejši zgodbi o zaposlitvi Krajčiča kot vodja Območne enote Nazarje v Oražmovi državni družbi. Zadeva je toliko bolj čudna, saj so vsi kandidati za prosto delovno mesto vodje v Nazarjih izpolnjevali pogoje razpisa. Dejansko je bila služba Krajčiču podarjena, o čemer priča tudi podatek, da si je sam kupil stanovanje v Mozirju že pred dvema mesecema. Zanimivo naključje pa je tudi to, da sta bila Oražem in Krajčič sošolca in dolgoletna znanca in prijatelja.
Nekdanji poslanec LMŠ Darij Krajčič. (Foto: STA)
Luka Perš
POPRAVEK: Delovno mesto Vodja oddelka I s področjem dela: Tržna dejavnost – vodja službe za projekte (projektna pisarna), ki ga zaseda Gregor Danev je sistematizirano v aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Zavoda za gozdove Slovenije
Svet Zavoda za gozdove je na 10. redni seji 6. mandatnega obdobja dne 21. 1. 2019 s Sklepom št. 66 sprejel Akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije h kateremu je vlada RS dne 26. 11. 2019 s sklepom št. 10003-14/2019/4 dala soglasje. V tem Aktu o sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove je umeščeno delovno mesto Vodja oddelka I s področjem dela: tržna dejavnost – vodja službe za projekte (projektna pisarna) (Vir: akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v ZGS s pripadajočimi prilogami). Danev Gregor je dne 1. 1. 2020 zasedel sistematizirano delovno mesto Vodje oddelka I.
Zahtevava, da objavite popravek tega dela članka in vljudno predlagava, da presojo zakonitosti zaposlitve Maruše Maje Danev in Gregorja Daneva ter trošenje davkoplačevalskega denarja prepustimo za to pristojnim organom in ne medijski manipulaciji.
Gregor Danev in Maruša Maja Danev
POPRAVEK:
Dne 1. 6. 2020 je bil na portalu demokracija.si objavljen članek avtorja Luke Perša z naslovom: »Pristojna ministrica ne bi smela spregledati mnogih očitkov, uperjenih proti Židanovemu direktorju Zavoda za gozdove Slovenije Damjanu Oražmu«. V članku je zapisanih več napačnih navedb, med njimi:
- A Oražem bi moral zaradi nezakonitih zaposlitev, izgubljenih tožb za preklic delovnega razmerja, visoko izplačanih dodatkov za žled in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije že zdavnaj izgubiti direktorsko pozicijo. O vseh očitkih na račun Oražma smo poslali tudi vprašanja na Zavod za gozdove Slovenije, a njihov odgovor še pričakujemo.
- Sodne poravnave, izplačilo 120 tisoč evrov visokega dodatka za žled, a vsi pravniki zavrnili sklep o nadurnem delu. Damjan Oražem je izgubil svojo dolgoletno politično zaščito, ki so jo z izgubo oblasti predstavljali Socialni demokrati. Moral se je soočiti z mnogimi tožbami bivših zaposlenih zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Večina utemeljenih tožb se je končala s finančno kompenzacijo s strani Zavoda za gozdove, s tem pa so posredno priznali, da je vodstvo Zavodov za gozdove kršilo delovno pravno zakonodajo. Kot piše Portalplus, naj bi se Oražem v ožji družbi pohvalil, da je uredil visok znesek za nadurno delo v vrednosti 120 tisoč evrov od tedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana v letu 2017. Mnogo od zaposlenih si je zaradi posledic žleda zaslužilo dodatek, a žal je vodstvo Zavoda za gozdove v svojih knjigovodskih prikazih to preprosto zatajilo. Pri Portalplusu so ugotovili, da je nekaj zaposlenih zavrnilo sklepe o nadurnem delu, saj so jih tolmačili za neustrezne in nelegalne.
- Damjan Oražem je izgubil svojo dolgoletno politično zaščito, ki so jo z izgubo oblasti predstavljali Socialni demokrati. Moral se je soočiti z mnogimi tožbami bivših zaposlenih zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Večina utemeljenih tožb se je končala s finančno kompenzacijo s strani Zavoda za gozdove, s tem pa so posredno priznali, da je vodstvo Zavodov za gozdove kršilo delovno pravno zakonodajo. Pri Portalplusu so ugotovili, da je nekaj zaposlenih zavrnilo sklepe o nadurnem delu, saj so jih tolmačili za neustrezne in nelegalne. Sklepe bi naj po poročanju virov zavrnili vsi pravniki, zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije.
- Molk Daneva in njegove žene Maruše Maje Danev je uredil tako, da je oba zaposlil na omenjeni državni ustanovi. Žal pa je bil to le še en račun brez krčmarja in novo trošenje davkoplačevalskega denarja, saj predlagano delovno mesto vodja projektne pisarne in trženja Gregorja Daneva v veljavnem Aktu o sistematizaciji sploh ne obstaja.
Navedbe v članku ter naslovu odločno zanikam. Vaših novinarskih vprašanj v ZGS nismo prejeli, prav tako jih niste poslali meni osebno. Zaposlovanje in prekinjanje delovnih razmerjih na ZGS vseskozi poteka v skladu z veljavno zakonodajo in internimi predpisi. Zaposlitve oseb, ki jih navajate v članku, so povsem legalne, na razpisih pa so bili izbrani kandidati z najboljšimi referencami. Vse drugačne navedbe so napačne in žaljive. Prav tako so neresnične navedbe o morebitnih grožnjah in »zagotavljanju molka«. Poravnave v sodnih postopkih (dveh od petih pred delovnim sodiščem – teh pet tožb (ena od njih je zoper višino letne uspešnosti) ob več kot 750 zaposlenih v ZGS navajate kot
nekaj, kar je »mnogo« (!?), cit.: »Moral se ie soočiti z mnogimi tožbami bivših zaposlenih zaradi nezakonitih..« ) so bile sklenjene iz poslovnih razlogov z namenom zagotovitve čim manjše škode ZGS in optimalnega delovanja ZGS.
ZGS in njegova odgovorna oseba ni nezakonito zaposloval, ni sklepal nezakonitih sodnih poravnav in ni nezakonito izplačeval nobenih dodatkov k plači v letu 2017. Navedba, da so da so vsi pravniki v ZGS zavrnili izplačilo nadurnih del, je neresnična. Eden izmed pravnikov je delo opravil v rednem delovnem času, preostala dva pravnika pa sta predhodni sklep o nadurnem delu sprejela, nadure opravila tako v smislu opravljenega dela kot registracije v elektronski evidenci delovnega časa in sta za opravljeno delo tudi prejela ustrezno izplačilo.
Nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Z g. Dejanom Židanom nimam družinskih povezav, direktorja ZGS pa imenuje Vlada Republike Slovenije skladno z Zakonom o gozdovih in torej tudi nisem, kot žaljivo navajate, »Židanov direktor«. Decembra 2018 mi je potekel 4-letni mandat in v nobenem primeru ni šlo za to, da bi me (pred zaključkom mandata) kdorkoli menjal. Proti meni od nastopa funkcije direktorja ZGS v decembru 2013 do danes ni potekal noben postopek zaradi mobinga, pa naj gre to za interne postopke v ZGS ali pa pred sodišči.
Sicer pa se je na vse prijavljene »domnevne nepravilnosti« odzvalo tudi Računsko sodišče in predlagam, da skupaj z vašim medijem mirno počakamo na objektivno strokovno presojo oziroma sodbo o tem, če je bilo v poslovanju ZGS v mojem mandatu res karkoli narobe.
Lep pozdrav.
Damjan Oražem
