“Nekaj malega iz pričanja kandidata za državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Uroša Prikla na sodišču v Murski Soboti v primeru Petek. Predsednik senata, sodnik Palatin, je dopuščal sodno farso,” je na Twitterju sporočil nekdanji novinar časnika Večer, ki je razkrival finančni kriminal koroške mafije in bil zato žrtev brutalnega napada z basebalskim kijem pri čemer je glavnemu osumljencu, sicer zloglasnemu kriminalcu Nevenu Koludroviču, glavni alibi na murskosoboškem sodišču nudil prav Uroš Prikl. Ta bi sedaj rad postal državni sekretar na Ministrstvu za zdravje.
Kandidat za državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje Uroš Prikl se je v zgodovino slovenskega sodstva zapisal kot eden izmed tistih, ki je pomagal zaščititi zloglasnega in v preteklosti že obsojenega kriminalca Nevena Koludroviča, ki je tudi glavni osumljenec za pretep nekdanjega novinarja Mira Petka. Slednji je sicer razkrival finančni kriminal koroške tajkunske mafije. Prikl je Koludroviču namreč zagotovil ključen alibi na sodišču v Murski Soboti zaradi česar je bil slednji oproščen, medtem ko so bile ostale priče bodisi zastraševane, bodisi mastno plačane, da na sodišču niso podale svojih pričevanj kot bi se od njih pričakovalo. Gre za še en primer farse slovenskega tranzicijskega sodstva. Na dan zločina, dan potem, ko se je Koludrovič vrnil domov iz zapora, naj bi ga obiskal prav Prikl, ki mu je na sodišču nudil glavni alibi. Kot je o tem med pričevanjem navedel Prikl, si je ta dan, in sicer 28. februar, zapomnil, ker je bil to zadnji dan v mesecu, in ker je bil njegov kriminalni kolega Koludrovič po dolgem času doma, kamor se je vrnil s prestajanja kazni. To, da se bo Koludrovič vrnil iz zapora pa mu naj bi, kot je izjavil Prikl, sporočila njegova partnerka Aleksandra Fidler, in sicer dan prej, ko sta se srečala. Je pa ob tem Prikl dejal tožilki, da se ne spominja natanko, kje sta se z Aleksandro srečala.
Bi vas s takšnim pričanjem prepričal?
Navedel je zgolj to, da je srečanje potekalo nekje v Mariboru, vendar pa se natančne mikrolokacije ni mogel spomniti. Njemu se je namreč ključna zdela vsebina informacije, ne pa tudi lokacija, na kateri mu jo je podala. Prav tako Prikl ni znal povedati, ali sta se srečala na cesti ali v lokalu, je pa bila na srečanju z njim menda sama. Se je pa ob tem še spomnil, da je bil v tistem času zaposlen v Termotehni, njegov delovni čas pa je potekal načeloma od sedme do petnajste ure, vendar se ni mogel spomniti, kateri dan natanko bi delal samo do petnajste ure. Obenem se je še spominjal, da je bil direktor komerciale. Ob tem je priznal, da je tudi med službenim časom zapuščal svoje delovno mesto, saj kot direktor komerciale ni bil vezan zgolj na pisarno, ampak je sklepal tudi posle na lokacijah poslovnih partnerjev. Prav tako v svojem pričevanju Prikl ni znal povedati, ali je Koludrovič prišel iz zapora na dopust ali iz kakšnih drugih razlogov. Je pa bil namen njegovega obiska pri Koludroviču pogovor s svojim kriminalnim kolegom. Oglasil se je za kratek čas, prišel pa je razmeroma pozno, kar je bilo pogojeno z njegovimi drugimi obveznostmi, ki jih je imel tisti dan. Vse skupaj naj bi trajalo le kakšne pol ure, potem pa se je z avtom odpeljal domov.
“Prič ne bom ubil, temveč iznakazil,” je sredi marca 2005 v dvorani Okrožnega sodišča v Murski Soboti kričal Koludrovič, eden glavnih obtoženih za brutalen napad na Petka, ki je svoje takratno novinarsko delo pri časniku Večer skoraj plačal z življenjem. Kaludroviću, kariernemu kriminalcu, je sicer ključen alibi zagotovil Prikl. Da se o tem ne bi govorilo, je očitno dobro poskrbel, saj te zadeve Google skoraj ne najde in se na dnu iskalnika izpiše: “Nekateri rezultati so morda odstranjeni na podlagi zakonodaje EU o varstvu podatkov.” Pred nekaj dnevi je Gantar na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je predlagal razrešitev državne sekretarke Tine Bregant. “Delamo v izrednih razmerah. Zaupanje, sodelovanje in podobni pogledi na reševanje problemov so v času epidemije še toliko bolj pomembni. Zahvaljujem se ji za njeno delo in ji želim srečo na nadaljnji karierni poti,” je zapisal.
V medijih se je hitro razširila informacija, da bo Bregantovo zamenjal Prikl iz Desusa, ki je bil nekoč državni sekretar v kabinetu Marjana Šarca, danes pa je zaposlen v nabavni službi ljubljanskega kliničnega centra. A kdo je v resnici vidni član stranke DeSUS? Petek, ki je danes na ministrstvu za kulturo, je bil na prelomu tisočletja novinar časnika Večer. Razkrival je poti in stranpoti denacionalizacije, preiskoval ozadje privatizacije SIJ, dokler mu niso v roke prišli dokumenti, ki so dokazovali, da koroški tajkuni s pomočjo državne NKBM v Dravogradu perejo denar, pridobljen tudi iz kriminalne dejavnosti. Petek je zadevo preiskoval in objavljal zgodbe, zganil se ni nihče: ne policija, ne urad za preprečevanje pranja denarja. Celo več. Korošci vedo povedati, da so se mu tajkuni (s slovenjgraškim “podjetnikom” Jankom Zakeršnikom na čelu, kasneje osumljenim za enega od naročnikov umora Petka) javno posmehovali, da Večerov novinar “piše o drobižu”. Miro Petek je imel namreč dokaze za 0,7 milijona takratnih nemških mark opranega denarja, vsote so očitno bile še mnogo višje. A očitno je Petek prišel vseeno tako blizu (ali preblizu), da se je koroška tajkunska mafija odločila, da novinarja likvidira.
Prišel je 28. februar 2001. V hladni noči, ko je zapadlo nekaj centimetrov snega so pred garažo na dvorišču, Mira Petka pričakali člani podzemlja in ga napadli z baseball palico. Petek je nezavesten obležal v veliki mlaki krvi in komaj preživel, na glavi je imel več kot 20 zlomov, napad je zapustil stalne zdravstvene posledice. Zanimivo je, da koroška policija po napadu ni postavila cestnih zapor, komunalna služba pa je plužila ceste in za zločinci zabrisala sledi. Ko je Petek napad preživel, je Zakeršnik novinarja odškodninsko tožil za vse zapise, ki jih je objavil o njem kot podjetniku. Petek je šele na ustavnem sodišču dosegel pravico, vse prejšnje sodne instance so ga obsodile na plačilo odškodnine zaradi domnevnega posega v zasebno življenje. Kdo je naročnik napada na Mira Petka, so vedeli vsi. Po več mesecih se je začelo sojenje za poskus umora novinarja Mira Petka in pomoči pri tem kaznivem dejanju, petim posameznikom: Andreju Štrucu, Nevenu Koludroviču, Dragu Hojniku, Stanislavu Vogrincu in Branku Pucu. Prič je bilo dovolj, ampak so bile bodisi ustrahovane, bodisi so dobile denar za molk.
Največ dokazov naj bi bilo ravno proti Koludroviču, kariernemu kriminalcu, za katerega je celo njegova mama Dragica Koludrovič dejala, da ima orožje in da se ukvarja s trgovino z mamili. 27. februarja 2001, dan pred napadom na Petka, je bil Koludrovič na izrednem tridnevnem zaporniškem dopustu in prostem vikendu. Za naslednji dan zvečer, ko so napadli Petka, je Aleksandra Fidler, zunajzakonska partnerica Koludroviča, dejala, da sta s partnerjem okoli 20. ure obiskala prijatelje Katjo in Igorja Begovič, po vrnitvi domov pa je prišla na obisk teta Fidlerjeve, Lidija Dumanič. Te trditve so stale na zelo majavih nogah, še posebej druga, saj je Dragica (živela je v sosednjem stanovanju) na sojenju dejala, da ne pozna in še nikoli ni videla tete Dumaničeve, ki naj bi jih vsakodnevno obiskovala. Ključen alibi je Koludroviču dal Prikl, češ da ga je obiskal potem, ko je odšla “teta Lidija Dumanič”. Tisti večer je bilo pri Fidlerjevih očitno zelo frekventno glede obiskov, čemur pa marsikdo ni verjel in še danes ne verjame. Ve pa se: Če bi bila peterica obsojena, bi organi pregona prišli tudi do naročnikov. Tako pa je na sojenjih vladala huda nervoza in v nekem trenutku je Koludrovič na priče, ki so ga bremenile, zakričal, da jih ne bo ubil, ampak iznakazil.
Priče so bile zato anonimne in varovane, prav tako je bila varovana tožilka Elizabeta Gyoerkoes. Za slednjo nekateri pravijo, da varovanja sploh ni potrebovala in da je bila to predstava za javnost, saj naj bi “na precej nenavaden način sodelovala pri sojenju”. Tudi imena in priimki prič so neverjetno hitro prišli na ušesa koroškega podzemlja, priče pa so kot po tekočem traku izgubljale spomin ali spreminjale izjave iz preiskave, ki so hudo obremenile obtožene. A ključen alibi je vseeno priskrbel Prikl, tedaj zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kardiolog Blaž Mrevlje je o Gantarjevi nameri, da za državnega sekretarja imenuje Prikla, na družbenem omrežju Twitter zapisal: “Zdaj izgleda prihaja na ministrstvo za zdravje Uroš Prikl, človek iz “nabavne službe” UKC Ljubljana. Se pravi, da sluga globoke države, minister Gantar, na Ministrstvu za zdravje konsolidira zdravniško-dobaviteljsko mafijo. Glede na krizne razmere “razumljivo”. Največji poligon organiziranega kriminala je pod kontrolo.” Spet drugi menijo, da Gantar izziva koalicijske partnerje. Nekdanji poslanec Jožef Jerovšek je na Twitterju komentiral: “To je možno, lahko da si dela vzrok za odhod iz koalicije, če bo ta Prikla zavrnila. Je pa to simbolni UMOR Mira Petka! Na ta način se ubija tudi poštenost in boj zoper korupcijo.”
Domen Mezeg
