“V zvezi z mojo navedbo, da boste za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo neposredno odgovorni vam na koncu še pojasnjujem, da se z zaporom do enega leta kaznuje tisti, kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje poskušeno ali dokončano,” odgovarja premier Janez Janša v pismu predsednici Državnotožilskega sveta na njihovo odločitev, da ne bodo preganjali številnih groženj s smrtjo in dodal, da je bilo še leta 2019 pozivanje k smrti in vzpodbujanje sovraštva v poročilu državnih tožilstev izpostavljeno kot velika prioriteta pregona. Z imenovanjem nove vlade pa se je stališče in ravnanje kar naenkrat spremenilo. Gre za dvojna merila, meni.
Kot smo že pisali, je predsednik vlade Janez Janša pozval generalnega državnega tožilca Draga Šketo, naj ukrepa v skladu s pristojnostmi glede suma storitve kaznivih dejanj v primeru groženj s smrtjo njemu in njegovi družini ter volivcem njegove stranke. Premier je generalnemu tožilcu očital pasivnost pri pregonu groženj s smrtjo in pri izzivalnih napadih na policiste na protestih. Kasneje smo tako bili priča burnemu odzivu Škete, nato pa še Državnotožilskega sveta in medijev, da gre za napad predsednika vlade na neodvisnost tožilstva. Zato se je premier Janša odločil pozvati predsednico Državnotožilskega sveta o ponovni strokovni presoji ravnanja tožilstva.
“Kot predsednik vlade sem bil obveščen o storitvi kaznivih dejanj, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, sem bil ta kazniva dejanja dolžan naznaniti ter navesti dokaze, za katere vem,” in navaja, da ga preseneča dejstvo, da je generalni državni tožilec odstopil od reševanja pri pristojnemu državnemu tožilstvu in ni postopal v skladu z vsemi svojimi zakonskimi pristojnostmi. Kot generalni državni tožilec je namreč pristojen sklicevati kolegij Vrhovnega državnega tožilstva, na katerem lahko o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, predlaga sprejem načelnih pravnih stališč, poleg tega pa je pristojen sprejemati politike pregona, v kateri med drugim opredeljujejo okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb, ki upošteva razvoj in spremembe sodne prakse.
Tudi vrhovni tožilec Hinko Jenull je mnenja, da je lahko oškodovana tudi družba in ne samo posameznik
Po starem stališču višjih sodišč je moralo biti podano konkretno ogrožanje, ki se je moralo kazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. To pomeni, da se je postopek sprožil šele takrat, ko je prišlo že do konkretnega ogrožanja ali motenja javnega reda in miru, ki ga je preprečila le ustrezna zunanja intervencija. Vrhovno sodišče je presodilo, da je opisano stališče zgrešeno, saj spodbujanje in razširjanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni okoliščini posameznika, že glede na način storitve pomeni uresničitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja in so enakovredne zakonskemu znaku potencialne ogrozitve javnega reda in miru.
Janša v pismu še opozarja, da je bilo še leta 2019 pozivanje k smrti in spodbujanje sovraštva v poročilih državnih tožilstev izpostavljeno kot velika prioriteta pregona. Odgovor generalnega tožilca v primeru tokratnih groženj s smrtjo je bil, da bi lahko ukrepali samo v primeru, ko je kršena pravica posameznika, a ne ideologije kot je “Janšizem”. Nasprotno mnenje pa je bilo pravno stališče vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, ki je leta 2016 povedal, da je lahko v primeru sovražnega govora lahko oškodovana tudi družba in ne samo posameznik, saj pravno mnenje temeljijo na prej veljavnem Kazenskem zakoniku, zato je Janša pričakoval, da bo generalni tožilec na njihov poziv preučil in pripravil novo načelno pravno stališče glede pregona omenjenega kaznivega dejanja, ki bo usklajeno s prakso Vrhovnega sodišča in veljavnim kazenskim zakonikom.
Kot smo o tem že pisali, je v pismu generalnemu državnemu tožilcu s strani predsednika vlade šlo za izmenjavo mnenj, kar pa ni nedopusten vpliv ali nedopusten pritisk, ki so ga povzeli v svojem stališču. V ustavi je izrecno poudarjena neodvisnost sodnikov, ki zagotavlja bistven element človekove pravice do sodnega varstva. “Pri državnih tožilcih pa je mogoče njihov zahtevo po neodvisnosti utemeljiti le na podlagi načela delitve oblasti, vendar le v razmerju do zakonodajne in sodne oblasti,” še dodaja predsednik vlade, zato bi morali pri svojem delovanju biti samostojni, kot to izhaja iz Ustave.
Tožilci bodo nosili posledice nesankcioniranih javnih groženj
Državnemu tožilcu, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil državnotožilske dolžnosti, predpisane z zakonom in Državnotožilskim redom pa se lahko izteče disciplinska sankcija, izhaja iz zakona o državnem tožilstvu, zato Janša v pismu še navaja:“Dejanja, ki pomenijo kršitev državnotožilske dolžnosti, so med drugim tudi neizpolnitev ali odklonitev izvršitve državnotožilske dolžnosti brez zakonitega razloga in nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno opravljanje državnotožilske službe.”
Predsednik vlade še enkrat poudari “da se noben javni poziv k smrti kogarkoli” ne more sklicevati na svobodo govora, v uvodnem pojasnilu pa politika pregona posebej poudarja prednostno obravnavo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti in prepušča predsednici Državnotožilskega sveta Tamari Gregorčič strokovno presojo, če je bilo ravnanje generalnega državnega tožilca in vodje ljubljanskega tožilstva skladno z državnotožilskimi dolžnostmi. Na koncu še Janša Gregorčičevi zapiše: “Hkrati vas obveščam, da ste glede na podporo napačnemu ravnanju soodgovorni za vse morebitne posledice nesankcioniranih in uresničenih javnih groženj z nasiljem in smrtjo.”
Sara Kovač/Nova24TV
