Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Predsednik vlade Janez Janša se je danes prek videokonferenčne povezave udeležil plenarnega zasedanja Evropskega odbora regij. Razprava je bila namenjena ključnim aktualnim temam in vprašanjem v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Premier Janez Janša je izpostavil zlasti ukrepe za okrevanje in gradnjo odpornosti, tako na področju boja z epidemijo kot tudi sprejemanje in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, aktivnosti na področju zelenega in digitalnega prehoda, prizadevanja za izgrajevanje strateške avtonomije na ključnih področjih ter potek Konference o prihodnosti Evrope. Glede vprašanja, kako še bolj približati EU ljudem, je predsednik vlade izpostavil nujnost spoštovanja subsidiarnosti in upoštevanja dejstva, da smo članice EU predstavniške demokracije.
Glede subsidiarnosti je potrebna večja vključenost lokalne in regionalne ravni in pri tem se je potrebno tudi v še večji meri opreti na Odbor regij. Potrebno je upoštevati gradacijo ravni političnih pristojnosti in odgovornosti za reševanje skupnih zadev in pri tem v večji meri upoštevati načelo od spodaj navzgor, torej od lokalne in regionalne politične ravni prek nacionalne pa vse do skupne, EU ravni. Potrebno pa je tudi dosledneje upoštevati razlikovanje med zastopanjem s strani izvoljenih predstavnikov oblasti in ostalimi predstavniki različnih interesov.
Potrebno, da državljani v resnici izkusijo, da je EU prostor sodelovanja
Njihova legitimnost zastopanja ter pristojnosti in odgovornosti so višje od tistih, ki jih imajo neizvoljeni predstavniki različnih parcialnih interesov. Za krepitev zaupanja v evropski projekt je potrebno, da bodo državljani v resnici izkušali, da je EU prostor sodelovanja, območje, v katerem se lahko učimo drug od drugega glede rešitev, ki so najbolj učinkovite in da se pri tem osredotočamo na tiste probleme, ki jih ni mogoče učinkovito reševati na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Janša je izpostavil tudi vprašanje širitve EU ter dosežke nedavnega vrha EU s partnerji iz Zahodnega Balkana, med katerimi sta večja osredotočenost na strateški vidik širitve in dogovor o rednih, vsakoletnih zasedanjih na vrhu.
