Dokler se zakonodajalec ne odzove na odločbe ustavnega sodišča, hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti, je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila ustavnega sodišča za leto 2017 povedala predsednica Jadranka Sovdat. Opomnila je tudi, da se število pripadlih zadev povečuje, obenem pa so vsebinsko zahtevnejše.
Lani se je končala velika menjava v sestavi ustavnega sodišča, z njo je sovpadla tudi velika menjava v strokovni službi oz. pri svetovalcih, je spomnila predsednica ustavnega sodišča. Zato so poskrbeli za nekaj nadomestnih zaposlitev in še nekaj dodatnih, ki so jih v času varčevalnih ukrepov odlašali.
Uvajanje nove ekipe je zahtevalo kar nekaj časa in deloma je tudi to pripomoglo k upočasnitvi njihovega dela. Obenem pa se ustavno sodišče s trendom povečevanja števila novih zadev in upadom števila rešenih zadev. Nekaj čez 1300 novih zadev, ki so jih prejeli v lanskem letu, pa je vsebinsko tudi zahtevnejših kot v minulih letih, je povedala Sovdatova.
Še znatnejši pripad novih zadev na ustavnem sodišču sicer zaznavajo v prvih treh mesecih letošnjega leta, saj se je ta povečal kar za 44 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Razlog za takšen trend Sovdatova poleg navedenih vidi tudi v t. i. institutu dopuščene revizije. Ko zakonodajalec že nekaj let vse bolj zapira in dostop do vrhovnega sodišča, se ne vpraša, ali ima to lahko dejanske negativne posledice na učinkovitost ustavnega sodišča, je opomnila.
Prav tako Sovdatova opaža, da na področju spoštovanja odločb ustavnega sodišča ni napredka. Med drugim je omenila, da se zakonodajalec ni odzval na odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, prav tako ne na odločbi glede zakona o parlamentarni preiskavi in zakona o poslancih.
Opozorila pa je tudi na potrebo po spoštovanju določb zakona o ustavnem sodišču, po katerih to državnemu zboru samo predlaga proračun, za nadzor nad porabo pa je pristojno računsko sodišče. Kot je povedala predsednica ustavnega sodišča, so na to temo lani skupaj z varuhinjo človekovih pravic in predsednikom računskega sodišča pisali predsedniku vlade, a odgovora doslej niso prejeli.
Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je predstavil nekatere statistične podatke iz letnega poročila. Lani je ustavno sodišče v reševanje prejelo 1334 novih zadev. Trend števila novih zadev se je navzgor obrnil leta 2015. Povečanje števila gre v večji meri pripisati ustavnim pritožbam, ki jih je bilo 1134, leto prej pa 1092, medtem ko se število pobud in zahtev za oceno ustavnosti zmanjšuje. Vse več je zahtev privilegiranih predlagateljev, zlasti rednih sodišč, je povedal.
Lani je bilo izpodbijanih 86 različnih zakonov, med njimi največkrat zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar 18-krat, zakon o rudarstvu pa denimo devetkrat.
Število rešenih zadev se z leti zmanjšuje. Še v letu 2016 je ustavno sodišče rešilo 1094 zadev, lani pa 945. Podobno kot Sovdatova tudi Nerad razlogov za to ne vidi le v menjavi ustavnih sodnikov in strokovnih služb, pač pa tudi v strukturi zadev. “Vedno manj je enostavnih zadev, takšnih, ki bi jih bilo mogoče s sklepom zavreči. Vedno več je vsebinskega dela,” je pojasnil.
Povprečno trajanje reševanja zadev se je medtem nekoliko podaljšalo, in sicer za dober mesec na 336 dni, je povedal. Na zadnji dan lanskega leta pa so imeli 1609 nerešenih zadev, kar je 390 več kot leto poprej. Med temi je bilo 589 prednostnih in 164 absolutno prednostnih. Kot je poudaril Nerad, pa dejstvo, da je zadeva nerešena, še ne pomeni, da je ustavno sodišče ne obravnava.
V lanskem letu je ustavno sodišče v primerjavi z letom poprej nekoliko povečalo porabo, in sicer s 3,91 milijona evrov na 4,43 milijona evrov. Tri četrtine teh sredstev predstavljajo plače, preostalo pa materialni stroški in investicije. Med slednjimi je bila ena večjih v minulem letu prenova ogrevalno-hladilnega sistema, je še pojasnil Nerad.
Zanimivo je, da v samem kontekstu ni bilo omenjeno, da je eden najbolj perečih primerov nespoštovanja odločb US prav tisti, ki se nanaša na financiranje zasebnih osnovnih šol, tranzicijska levica pa ni želela te odločbe uresničiti, ker bi sicer maloštevilne cerkvene osnovne šole – denimo OŠ Alojzija Šuštarja – za izvajanje svojih programov dobile proračunski denar. Prav tako ni bilo izrečenih kritik na račun premierja Mira Cerarja ter koalicijskih strank ter Levice, ki so se postavili nad zakon in sodno vejo oblasti s preprečevanjem deportacije ilegalnega migranta iz Sirije Ahmada Šamija.
