8.7 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Prav mogoče je, da vplivno omrežje naroči odprtje zadev proti določeni osebi, je menil Cerar pred parlamentarno komisijo, pred katero je bila tudi Kresalova

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler sta pred člani parlamentarne komisije nastopila nekdanja predsednica LDS in notranja ministrica v času Pahorjeve vlade, Katarina Kresal in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar. Na vprašanje, ali se ji zdi dopustno, da so padli vsi vloženi kazenski postopki proti Francu Kanglerju, je Kresalova menila, da se v sistemu sicer dogajajo napake in nedoslednosti, a da jih večstopenjski sistem nadzora odkrije.

 

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler sta nastopila bivša ministrica v času Pahorjeve vlade Katarina Kresal in bivši predsednik vlade Miro CerarMedtem ko Cerar verjame, da je možno, da v Sloveniji vplivno omrežje ali posameznik naroči odprtje zadev proti določeni osebi, Katarina Kresal meni, da se v sistemu sicer dogajajo napake in nedoslednosti, a da jih večstopenjski sistem nadzora odkrije.

Kresalova pa je danes na seji dejala, da kot ministrica ni imela nobenih pooblastil pri pregonu kaznivih dejanj, tako jih ni ne vodila ne usmerjala, niti ni dobivala poročil. Kresalova, ki je bila notranja ministrica od novembra 2008 do avgusta 2011, je zatrdila, da je Policija pred samo hišno preiskavo Franca Kanglerja ni obvestila: “Policija ministra obvesti o večjih pregonih, ki bi lahko postali medijsko odmevni, običajno takrat, ko že teče preiskava,” je dejala in nadaljevala: “Ne spomnim se, da smo bili na dan preiskave v Rušah, ampak zagotovo je šlo za obisk, ki sem ga opravila kot predsednica svoje stranke,” ki je tisti večer dala izjavo na podlagi ugotovitev Policije.

Kresalova zavrača politične pregone v Mariboru
Nadaljevala je, da so bile v primeru Kanglerja izdane sodne odredbe, na podlagi katerih je Policija opravila preiskavo in v katere je verjela. Glede na dejstvo, da je večina obtožb zoper nekdanjega mariborskega župana bila ovrženih, pa je po njenem mnenju to dokaz, da sistem vzajemnih mehanizmov nadzora v pravni državi očitno deluje. Po njenih besedah se sicer dogajajo napake, neprofesionalnost in nedoslednosti, a jih večstopenjski sistem nadzora odkrije. Tudi Kresalovi se tako kot predsedniku komisije Žanu Mahniču zdi krivično, da kljub ovrženim obtožbam posameznik še naprej na sebi nosi madež, del javnosti pa še vedno verjame v njegovo krivdo.

Foto: STA

“Načeloma bi Policija morala vse početi na podlagi sodnih odredb,” je Kresalova komentirala odločitve okrajnega sodišča v Novem mestu, da so mariborski policisti in kriminalisti brez odredbe sodišča opravljali prepise pogovorov, vstopali v objekte in jih fotografirali. V času njenega ministrovanja je Kresalova poudarjala, da je prioriteta takratne vlade pregon proti gospodarskemu kriminalu, “Policija je zato povečala pozornost za ta kazniva dejanja, koga vse smo preiskovali, pa se ne spomnim,” je povedala Kresalova. “Zagotovo smo v Mariboru želeli biti politično samostojni, imeti svoje kandidate, ampak zavračam namige, da bi protikandidate želeli odstraniti s takšnimi pregoni,” poudarja nekdanja notranja ministrica in tudi nekdanja predsednica LDS, ki pa ni seznanjena, kako je mariborska policija ravnala z izsledki, ki so nastajali v času pregona zoper Kanglerja.

Kresalova vidi problem, da v primeru politikov in ostalih javnih osebnosti kazenske zadeve zoper njih ne ostanejo zaupne, “prenesti morajo to, da se nanje gleda drugače, toda na sodišču se bi jih moralo obravnavati enako kot vse ostale državljane.” “Ne verjamem, da naš sistem omogoča pregon posameznika, ker bi tako želela določena politična struja, verjamem pa, da se dogajajo napake, da prihaja do nedoslednosti, zato pa obstaja pravosodni sistem treh stopenj,” je prepričana nekdanja predsednica LDS. Na vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha, če je bila kdaj seznanjena, da bi kateri od mariborskih kriminalistov v svojem delovanju načrtno kršil zakon, je Kresalova odgovorila, da se tega ne spomni.

Miro Senica in Katarina Kresal sta bila v času Pahorjeve vlade vladarja na politično-gospodarskem področju. (Foto: STA)

V vsaki državi je možna zloraba policije
Na seji komisije je bil kot priča zaslišan tudi nekdanji predsednik vlade Miro Cerar, ki je sprva sicer izrazil presenečenje, da bil vabljen kot priča v tej zadevi, saj, kot je zatrdil, s postopki proti Kanglerju nima nič niti se zanje ni zanimal. Tudi na vprašanje predsednika komisije Žana Mahniča, ali je kot premier dobival pisma Odbora 2015 o postopkih proti Kanglerju, je odvrnil, da se s tem neposredno ni ukvarjal. Tudi, če so v njegovem kabinetu takšna pisma dobivali, so jih, kot je zatrdil Cerar, njegovi sodelavci avtomatično posredovali ministrstvu za pravosodje.

Žan Mahnič in člani parlamentarne komisije so zaslišali bivšo predsednico LDS Katarino Kresal in bivšega predsednika vlade Mira Cerarja. (Foto: Demokracija)

Mahnič je Cerarju pojasnil, da so ga na zaslišanje povabili, ker ga je v svojem pričanju pred komisijo omenil Kangler. Ta je dejal, da naj bi se Cerar na enem izmed srečanj z novinarji “hvalil” s postopki proti Kanglerju kot primerom dobre prakse pri pregonu gospodarskega kriminala. Cerar je očitke zavrnil, rekoč, da se “nikoli ni hvalil ali spodbujal kazenskih ovadb zoper posameznika”. Cerar je dejal, da je bil tudi presenečen nad izjavo nekdanjega pravosodnega ministra Klemenčiča, da bodo padale glave, če Igor Bavčar ne bo šel v zapor: “Takrat sem mu povedal, da takšna izjava ni primerna za ministra in da se naj se v prihodnje takšnim izjavam izogne.”

Konkretnih primerov proti Kanglerju pa Cerar ni želel komentirati, saj jih ni podrobneje spremljal. Tako tudi ni mogel podati mnenja, ali je v Kanglerjevem primeru prišlo do zlorab, je pa na vprašanje, ali je pri nas mogoča zloraba policije v politične namene, odgovoril, da se takšne zlorabe lahko zgodijo v vsakem sistemu. “V vsaki državi je možna zloraba policije, v primeru katere je treba kaznovati odgovorne,” je povedal Cerar, ki tudi meni, da je možno, da v Sloveniji vplivno omrežje ali posameznik naroči odprtje zadev proti določeni osebi. “Verjetno se je to že dogajalo, a za to potrebujemo dokaze,” je še dejal. Ob tem je izrazil tudi mnenje, da je “za družbo in posameznika izredno škodljivo, če se zoper nekoga vloži veliko število ovadb, postopki na sodiščih tečejo počasi, to pa povzroči stigmatizacijo posameznika v družbi. Očitno se to včasih dela načrtno. Veliko število ovrženih ovadb kaže, da za tem stoji veliko nestrokovnega dela ali pa za vložitev pravnih sredstev brez pravih podlag,” dodaja Cerar, ki je prepričan, da bi se sodni postopki zoper posameznika morali zaključiti čim hitreje.

Miro Cerar je danes pričal pred preiskovalno parlamentarno komisijo v zadevi Kangler. (Foto: STA)

Prav tako bi po njegovem mnenju morali uveljaviti večjo odgovornost tistih, ki pišejo ovadbe, “saj se pri takšnem številu ovrženih ovadb človek vpraša, če ni šlo za politično motivirane postopke”. Po njegovem mnenju je sicer večina sodnih postopkov vodena korektno, “boli pa nekaj odstotkov kočljivih primerov, kjer tudi odgovorne institucije padejo na izpitu. “Delati moramo več na strokovnosti in poklicni etiki, k čemur mora vzpodbujati politika, Policija in sodišča,” je še zaključil Cerar.

Luka Perš

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine