V Mariboru so danes odprli pisarno mednarodnega projekta ESIRAS, kakršna je na začetku leta začela delovati že v Ljubljani. Gre za projekt Rdečega križa Slovenije (RKS), ki se financira z evropskimi sredstvi in v okviru katerega nudijo potrebno podporo prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaščito pri integraciji v družbo.
Pisarni sta vzpostavljeni v okviru projekta ESIRAS – Zaposljivost in socialna integracija beguncev in prosilcev za azil, ki se izvaja v sedmih državah EU – poleg Slovenije še v Avstriji, na Cipru, Danskem, v Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Glavni koordinator projekta je Rdeči križ Španije, zaenkrat pa je njegovo trajanje predvideno za obdobje od 1. januarja letos do konca junija prihodnje leto.
V okviru projekta nudijo prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaščito podporo pri izboljšanju možnosti za pridobivanje zaposlitve in pogojev socialne integracije. “Želimo jim olajšati vključitev v družbo, našo ali evropsko. Med drugim jim bomo pomagali pri premagovanju zakonskih ovir, znanju jezika, usposabljanju za določene poklice. Ta hip že potekajo usposabljanja za varilce,” je ob današnjem odprtju pisarne na Partizanski cesti v Mariboru povedal predsednik RKS Dušan Keber.
“Ni cilj projekta, da jih zaposlimo, čeprav bo morda kakšna posledica tudi ta, ampak da jih pripravimo, da se bodo lažje vključili in poznali, kako naša družba funkcionira,” je dodal.
Po njegovih ocenah lahko RKS s svojimi območnimi združenji in več kot 13.000 prostovoljci pomembno prispeva k lajšanju stisk, s katerimi se soočajo begunci in prosilci za azil v Sloveniji, ne more pa nadomestiti nalog, ki so obveznost države. “Smo bolj človeški, kot je lahko država. Smo pa omejeni s sredstvi, zato posebej poudarjamo, da smo tukaj, da pomagamo prebroditi kratko stisko. Vse ostalo mora biti naloga države,” je dejal.
Glavna pisarna projekta ESIRAS Slovenija je v Ljubljani, njena izpostava v Mariboru, jeseni pa nameravajo zagnati še mobilno enoto, ki naj bi pokrivala ostale kraje po Sloveniji.
Po besedah vodje projekta v Sloveniji Maje Murn je ključno načelo njihovega dela individualna obravnava. “Naši prostovoljci individualno delajo z uporabniki pri učenju slovenskega jezika ali osnovnih računalniških znanj, posebna skupina nudi pomoč pri pridobivanju vozniških dovoljenj. Nudimo pravno pomoč, tudi spremstvo k zdravniku in podobno,” je pojasnila.
Pri tem sodelujejo z ostalimi organizacijami, ki se ukvarjajo z integracijo beguncev. “Podpiramo uporabnike tam, kjer morda druge organizacije niso uspele ali kjer se pojavlja neka dodatna potreba,” je še povedala Murnova. “Za vsakega posameznika si vzamemo čas, se pogovorimo z njim in tako ugotovimo, kako iti naprej.”
V projekt, ki ga 90-odstotno sofinancira program EU za zaposlovanje in socialne inovacije, nameravajo v Sloveniji vključiti 168 oseb, kolikor je bilo ob prijavi projekta prijavljenih prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito na zavodu za zaposlovanju. Medtem se je to število nekoliko povečalo, zato ocenjujejo, da bodo v projekt vključili več ljudi. V ljubljanski pisarni so doslej vključili že okoli 50 oseb.
Kakorkoli že, gre za še en prispevek k uvozu migrantov v našo državo…
