Piše: L. K. F.
Predlogi spremembe zakona o igrah na srečo so po mnenju Slovenske karitas in Rdečega križa (RK) Slovenije nesprejemljivi in škodljivi za širšo družbo. “Z ukrepi se predvsem krepi tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti in drugih negativnih posledic nedopustno,” ocenjujejo. Tovrstna za družbo in igralce tvegana dejavnost je v Sloveniji zadovoljivo zamejena in ustrezno nadzorovana s strani države. Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebej na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe.
V Slovenski karitas in RK Slovenije še ocenjujejo, da predlagane spremembe zakona niso utemeljene in jih ne podpirajo iz naslednjih razlogov:
- Pravijo, da se bo širil krog prirediteljev iger na srečo, vstop novih prirediteljev iger na srečo pa upravičuje dodatno intenzivno oglaševanje iger na srečo in spodbujanje novih igralcev. V tem primeru pri tovrstni tvegani dejavnosti večja konkurenca pomeni večjo potencialno škodo za igralce in celotno družbo. “Glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imamo v programih humanitarnih organizacij, je v hitrem porastu zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na internetu in zasvojenost z ekrani nasploh, v kombinaciji z drugimi klasičnimi zasvojenostmi,” so preprčani pri RK in Slovenski karitas.
- Sprememba zakona ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička. Dosedanji prireditelji so lastniško nadzirani s strani države in dotičnih fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička, ki gre v deležu lastništva tudi za družbeno koristne namene.
- Vstop novih dovoljenih prirediteljev iger na srečo ne rešuje problema nenadzorovanih iger na srečo na spletu, kjer država ne participira pri pobiranju davkov in obračunavanju koncesij, katerih prihodki bi bili usmerjeni v družbenokoristne dejavnosti, še izpostavljajo. In nadaljujejo, da bodo slovenski igralci preko spleta še naprej uporabljali raznovrstno ponudbo v tujini, če bodo presodili, da je bolj ugodna ali mamljiva. Prav tako ne rešuje problema prikritih iger na srečo z velikimi dobitki v medijskih akcijah podjetij. To področje je enako neurejeno in nepokrito s koncesijami.
- Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije dosega tudi 40 odstotkov, kar mora biti končni cilj. Določitev minimalnega 5-odstotnega deleža koncesij ob razpisih bo postala orientacija za vse igre na srečo. “Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti ter drugih škodljivih posledic,” so prepričani.
- Vztrajajo še: “Ob sprejetju predloga sprememb zakona predvidevamo negativne finančne učinke za koncesije in še večji premik igralcev iz klasičnih iger v bistveno bolj tvegane posebne igre in športne stave na internetu. Kar pomeni konkretno tudi vsaj nekaj milijonski izpad za družbeno koristne namene na področju športa ter pomoči invalidom in revnim. Vse to na račun visokih dobitkov ter dobičkov in oglaševanja tujih zasebnih prirediteljev. Če so že dovoljene škodljive in tvegane igre na srečo, morajo biti prihodki in dobički prirediteljev v čim večji meri vrnjeni v družbeno koristno dejavnost.”
Tudi v primeru scenarija „pozitivnih“ učinkov na davke države in koncesije, ki jih predstavljajo predlagatelji, ti “pozitivni” učinki ne morejo odtehtati povečanja problematike zasvojenosti ter spremljajočega kriminala, še manj pa uničenih človeških življenj in družin. “Menimo, da Slovenija ne potrebuje agresivnega širjenja tveganih iger na srečo. Zato pozivamo poslance, da zavrnejo predlog sprememb zakona o igrah na srečo,” skleneta Vesna Mikuž, predsednica RK Slovenije, in Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.
