Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Postali smo prva država, ki ima v ustavo vpisan jezik gluhoslepih. To je velik korak k zagotavljanju enakih možnosti ter lažjemu vključevanju uporabnikov slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v družbo,” je sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Predlog ustavnega zakona je predložila ustavna komisija DZ, njegovo pripravo pa je začela vlada. Poslanske skupine so v današnji predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo, poroča STA.
Predlog ustavnega zakona bo dopolnil ustavo z novim 62. a členom, ki se glasi: “Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.” Poslanci so osmi dan po sprejetju danes soglasno tudi razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. V veliki dvorani DZ so razglasitev slovesno obeležili in današnji dan označili za zgodovinskega, poroča STA.
Poslanske skupine so izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim, gluhoslepim lažje pri uveljavljanju enakih možnosti in pri vključevanju v družbo. V veliki dvorani DZ so razglasitev ustavnega zakona obeležili s slovesnostjo, nagovori in kulturnim programom. Zbrane so nagovorili predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik ustavne komisije DZ Dejan Židan, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič ter predsednik Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Janko Plesec.
Minister Cigler Kralj je poudaril, da je vpis znakovnega jezika v ustavo poseben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic. Pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti ter lažjemu vključevanju uporabnikov slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v družbo. S tem Slovenija sledi Konvenciji o pravicah invalidov. Je primer dobre prakse, saj je z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko peta država v Evropi, ki ima znakovni jezik priznan kot ustavno kategorijo, in prva država, ki ima v ustavo vpisan jezik gluhoslepih, je spomnil minister. Po njegovem mnenju je podan temelj za nadaljnji razvoj in standardizacijo, saj sedanja stopnja priznavanja in razvitosti slovenskega znakovnega jezika ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne in na znanju temelječe družbe. “Za uporabnike slovenskega znakovnega jezika in uporabnike jezika gluhoslepih je danes resnično zgodovinski dan,” je poudaril Cigler Kralj.
Današnji datum bo ostal zapisan v zgodovino
Današnja razglasitev ustavnega zakona z vpisom maternih jezikov gluhih in gluhoslepih v ustavo je po ocenah predsednika DZ nedvomno prelomno dejanje in današnji datum bo ostal zapisan v zgodovino. “Pričujoča sprememba najvišjega pravnega akta je dosežek skupnih prizadevanj civilne družbe in vlade kot predlagatelja ter DZ, ki je v končni fazi izglasoval dopolnitev drugega poglavja ustave,” je dejal Zorčič. Zadovoljen je, da so to storili še pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU in pred praznovanjem 30-letnice samostojne Slovenije. S tem, ko sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji, je po njegovih navedbah postavljen trden temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha na vseh družbenih ravneh, še posebej na področjih razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja. “In tu se vaše in naše delo šele začenja. Spremembi ustave mora namreč slediti še sprememba družbene miselnosti,” je ugotavljal.
V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN so poudarili, da so prvi na svetu dosegli vpis jezika gluhoslepih v ustavo
Tudi Veršič je v izjavi novinarjem poudaril, da je danes zgodovinski dan. Z vpisom znakovnega jezika v ustavo bodo po njegovih navedbah gluhi lahko izboljšali kakovost življenja in bodo enakovredni slišečim. Za gluhe bo v prihodnosti lažje na tudi področju izobraževanja, kar pa pomeni, da bodo dobili lahko dobro službo, je poudaril. Spomnil je, da v šolah doslej niso imeli tolmačev. Sicer pa si bodo, kot napoveduje, v zvezi še prizadevali za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih. Sekretar zveze Matjaž Juhart pa je izpostavil, da je sprememba ustave orodje za uresničevanje tistih zadev, zaradi katerih so pobudo za spremembo ustave sploh dali. Želijo si, da bi razvoj znakovnega jezika financirala država. Prav tako si želijo, da bi se lahko gluhi otroci izobraževali “v svojem jeziku o svojem jeziku”.
V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN so poudarili, da so prvi na svetu dosegli vpis jezika gluhoslepih v ustavo. Sekretarka združenja Simona Gerenčer Pegan je v izjavi v DZ povedala, da je to za ljudi z gluho slepoto zgolj simbolnega pomena, saj jim še ne zagotavlja pravic. Treba je namreč počakati zakon, ki bo urejal pravice ljudi z gluho slepoto. Je pa poudarila, da je vpis jezika gluhoslepih v ustavo velikega simbolnega pomena zato, ker jim pomeni osvoboditev izpod okrilja drugih invalidnosti in organizacij. “To je najpomembnejše, na tem je treba graditi. Zato da bodo ljudje z gluho slepoto nekega dne lahko s ponosom govorili o tem, da imajo svoj jezik, svojo skupnost, svojo kulturo in organizacijo, v kateri se lahko razvijajo,” je dejala.
