V najnovejšem pisnem poslanskem vprašanju poslanka SDS Eva Irgl opozarja na številne težave in zlorabe v slovenskem pravosodju. V zvezi s tem ministrico za pravosodje Andrejo Katič sprašuje, zakaj sodniki in državni tožilci v Sloveniji nikoli ne odgovarjajo za svoje napake, čeprav 288. člen kazenskega zakonika v tovrstnih primerih jasno opredeljuje sankcije.
Nepravilnostim v slovenskem državnem tožilstvu in sodstvu ni videti konca, na kar že dalj časa opozarjajo številni pravni strokovnjaki pa tudi sodniki sami, med drugim Jan Zobec z Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bil zaradi tega že deležen celo različnih šikaniranj. Na neprimerne sodne prakse slovenskih sodišč se navezuje tudi najnovejše pisno poslansko vprašanje poslanke SDS Eve Irgl. Ta ministrico za pravosodje Andrejo Katič sprašuje, zakaj sodniki in državni tožilci v Sloveniji nikoli ne odgovarjajo za svoje napake.
Irglova v poslanskem vprašanju opozarja na številne novice o različnih napakah in zlorabah v pravosodnem sistemu, ki se v slovenskih medijih vrstijo v zadnjem času. Skrb vzbujajoča je po njeno zlasti ugotovitev, da so sodišča pred leti založila večje število oporok, kar predstavlja nesprejemljivo malomarno ravnanje sodnikov. Kot dokaz za to navaja, da je bilo med letoma 1945 in 1991 zaznanih več kot 4 tisoč tovrstnih primerov oporok, kar v povprečju pomeni skoraj 100 založenih oporok na leto. Po njeno je to privedlo do napak in krivic pri dedovanju velikega števila Slovenk in Slovencev. 58 oškodovancev je vložilo za skupno 5,3 milijona evrov odškodninskih zahtevkov, ne glede na to pa odgovornosti za nastalo situacijo ni prevzel nihče.
Irglova: Kazenski zakonik jasno opredeljuje protizakonito, pristransko in krivično sojenje
Po mnenju poslanke SDS omenjeni primer pa tudi številne druge nepravilnosti in zlorabe v sodstvu in državnem tožilstvu odpirajo nemalo vprašanj o odgovornosti v pravosodju. Omenjeno po njeno potrjuje tudi 288. člen kazenskega zakonika (KZ-1), ki jasno opredeljuje protizakonito, pristransko in krivično sojenje. V tem členu je namreč med drugim zapisano, da se sodnika, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, kaznuje z zaporom do treh let. Enako se po tem členu kaznuje tudi sodnik, ki sodno odločbo opre na dejstva, za katera ve, da ne obstajajo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
