DZ bo drugi dan redne januarske seje, ki se bo v ponedeljek začela s poslanskimi vprašanji vladi, obravnaval predlog SDS in SNS za ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca, čemur je namenjenih več kot devet ur razprave. Prav tako v torek bo DZ odločal o predlogu za izvolitev Petra Svetine za varuha človekovih pravic. Obeta se mu podpora.
Po časovnici, ki jo je danes potrdil kolegij predsednika DZ, bo redna seja tokrat potekala štiri dni, poslanci pa jo bodo kot običajno začeli v ponedeljek ob 12. uri z vprašanji vladni ekipi.
Torkova razprava o predlogu ustavne obtožbe bo verjetno odmevna in pestra, čeprav glede na napovedi poslanskih skupin predlog nima realnih možnosti za uspeh. Da bi prišla do presoje ustavnih sodnikov, jo mora namreč podpreti večina vseh poslancev, kar pa je glede na napovedi poslanskih skupin malo verjetno. DZ bo o predlogu glasoval po razpravi v torek.
Za vložitev predloga za ustavno obtožbo so se poslanci SDS in SNS konec lanskega leta odločili po tistem, ko je DZ zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Predsedniku vlade očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi ter opustitev dolžnega ravnanja. Šarec je predlog že ocenil “bolj kot poleno pod nogami, kot pa resen institut”. Napovedal je, da bo vlada poskušala uresničiti tudi to odločbo ustavnega sodišča.
Po glasovanju o predlogu ustavne obtožbe imajo poslanci v torek predvidene še mandatno-volilne zadeve, med katerimi je pričakovati odločanje o kandidatu za varuha človekovih pravic. Mandatno-volilna komisija DZ je predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da DZ za varuha imenuje specialnega pedagoga za osebe z motnjo v duševnem razvoju Petra Svetino, podprla soglasno.
Štirje poslanci SDS niso glasovali, o kandidatu se bodo odločili na seji DZ, so napovedali za STA. Medtem so druge poslanske skupine Svetini že pred tem napovedale podporo. Skupaj imajo 65 poslanskih glasov, za imenovanje pa jih je potrebnih najmanj 60. Svetina je sicer v javni predstavitvi napovedal, da bo v primeru izvolitve za varuha deloval proaktivno. Okrepiti želi tudi sodelovanje s civilno družbo in stroko na različnih področjih.
Med mandatno-volilnimi zadevami je pričakovati tudi imenovanje vodstva in članov dveh preiskovalnih komisij. Kot poslancem predlaga mandatno-volilna komisija, naj preiskovalno komisijo o otroški kardiologiji vodi Jelka Godec iz SDS, preiskovalno komisijo o financiranju političnih strank pa Jani Möderndorfer iz SMC. DZ bo po pričakovanjih odločal tudi o imenovanju Miodraga Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča.
V sredo pa imajo poslanci pet ur na voljo za predstavitev stališč ter razpravo o aktu o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti pri domnevnih nepravilnostih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Zahtevo za odreditev preiskovalne komisije je vložila NSi ob podpori vseh strank. Eden bistvenih elementov njenega delovanja bo ugotavljanje, kako je DUTB preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom, je na predstavitvi predloga pojasnil poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki bo predvidoma tudi vodil komisijo.
Več kot šest ur ima DZ v sredo na voljo za razpravo o predlogu SDS in SNS za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij, ki pa ga je odbor DZ za zunanjo politiko že zavrnil. Predlagatelji predloga so na seji poudarili, da je treba odločanje o migracijah prepustiti ljudstvu. Zunanji minister Miro Cerar in poslanci koalicije pa so izpostavili brezpredmetnost obravnave predloga, saj da je sprejemanje mednarodnopravnih aktov, kot je dogovor o migracijah, v pristojnosti vlade, in ne DZ. Gre za referendum o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila decembra v Marakešu. SDS in SNS sta pobudo za to vložili 21. novembra lani, vlada pa je kljub tej pobudi 10. decembra pristopila k dogovoru.
Zadnji dan seje, v četrtek, ima DZ na dnevnem redu več predlogov zakonov in odlokov. Med drugim imajo slabe tri ure na voljo za obravnavo vladnega predloga zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, s katerim se bo skladno z evropsko direktivo uredilo postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in koncesij za storitve. Članice EU so morale leta 2014 sprejeto evropsko direktivo prenesti v svoje zakonodaje do 18. aprila 2016. Ker Slovenija tega ni storila, je Evropska komisija proti njej vložila tožbo in predlaga plačilo denarne kazni v višini 8.992 evrov na dan.
Nazadnje bo DZ razpravljal še o predlogu priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za krepitev varnosti v Sloveniji. Med drugim opisujejo ključne varnostne grožnje in tveganja, navajajo priporočila vladi za krepitev obveščevalno-varnostnega sistema in priporočajo normativne spremembe.
