3.2 C
Ljubljana
torek, 2 marca, 2021

Posel s hlodovino: To so podjetja, ki so preprodajala v Avstrijo

V preteklosti sta obe slovenski državni instituciji – Zavod za gozdove RS in družba Slovenski državni gozdovi (SIDG) – razburjali javnost s svojimi aferami. Oba nekdanja direktorja, Damjan Oražem in Zlatko Ficko sta medijem grozila s tožbami glede neprijetnih razkritij. A njune poti je prekrižala sedanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je oba krivdno razrešila. V zgodbi pa se pojavljajo podjetja osebno povezana s skesanim žvižgačem Ivanom Galetom in podjetje Košček, katerega lastnik je Boris Žnidaršič, sicer oče televizijske voditeljice Tarče na RTV Slovenija, Erike Žnidaršič. Prav ta klobčič podjetij, ki jih bomo predstavili, je imel monopolno vlogo tako v preprodaji hlodovine in lesa na črnem trgu v Avstriji kot tudi pri dodeljevanju kmetijskih subvencij. V zgodbo pa naj bi bil vpleten vidni predstavnik stranke in kandidat za poslanca LMŠ na parlamentarnih volitvah 2018, Franc Vesel.

Oglasili so se nam viri znotraj obeh slovenskih državnih gozdarskih družb, Zavod za gozdove Republike Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi. Razkrili so nam klobčič podjetij, ki so s pomočjo nekdanjih vodij obeh državnih gozdnih firm, Damjana Oražma in Zlatka Ficka ter s tiho podporo nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vrsto let na črno preprodajala slovensko hlodovino in les v sosednjo Avstrijo ter dobivala kmetijske subvencije. Glavni režiserji so bili nekateri zaposleni v Slovenskih državnih gozdovih in Agenciji za kmetijske trge. Njihov načrt je bil tako pretkan, da so na širšem območju Kočevja vedeli, da so lastniki posameznih gozdnih površin stari in onemogli ljudje. Tam so na najbolj gozdnatem predelu Slovenije enostavno naredili golosek. Vsa pomembna srečanja o preprodaji v Avstrijo na črno, pa naj bi se dogajala v kočevski gostilni Falkenau.

Glavno vlogo naj bi igrala podjetja Lesoj d.o.o., Štupica transport d.o.o., Levstek transport d.o.o., Žužek les d.o.o., Glog d.o.o. – v stečaju in Virant d.o.o.. Lesoj d.o.o. obvladuje Franc Oražem, ki je od 15.marca 2012 tudi direktor in lastnik podjetja. Lesoj je bil pod vodstvom Zlatka Ficka zelo podjeten z družbo Slovenski državni gozdovi. Aplikacija ERAR razkriva, da je od maja 2017 do avgusta 2020 podjetje za posel z državo dobilo 497.660,47 evrov. Skupno pa so prejeli od države 6.353.221 evrov – od tega kar 6.140.695,61 evrov od decembra 2014 dalje. Viri so razkrili, da je Franc Oražem sorodnik nekdanjega direktorja Zavoda za gozdove, Damjana Oražma.

Nekdanji direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. (Foto: STA)

Eden izmed osrednjih veznih členov gozdarske hobotnice
Sledeče podjetje, ki se pojavlja v tej hobotnici je Štupica transport. Lastnika podjetja sta Franc in Zdenka Štupica. Njuna povezava do posla naj bi bil Urban Štupica, ki je zaposlen na SIDG. Kot smo opazili na spletnih straneh, skrbi predvsem za slikanje in promocijo dela Slovenskih državnih gozdov.

Naslednje podjetje je Levstek transport. Družba je nastala 4. oktobra 2014, lastnik podjetja je Stanko Levstek. Podjetje lepo živi na račun državnega podjetja: Od oktobra 2017 do danes so iz proračuna prejeli malce več kot 290 tisoč evrov, od tega 279 tisoč od državnega podjetja Snežnik – podjetje za proizvodnjo in storitve, d.d..

Osrednji trikotnik teh treh podjetij naj bi povezoval Emil Turk, brat veliko bolj znanega Ivana Turka. Emil Turk naj bi izkoristil predvsem svojo življenjsko partnerico, ki je zaposlena na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. S tem naj bi imel tudi vpogled v osrčje agencije.

Ivan Gale naj bi domnevno vedel za sumljive posle svojega prijatelja Janeza Žužka. (Foto: posnetek zaslona/RTV Slovenija)

Osebni prijatelj skesanega žvižgača Ivana Galeta se pojavlja v sumljivih zgodbah odvoza nafte iz skladišča Blagovnih rezerv v Ortneku
Naslednje podjetje, ki se pojavlja v gozdarski hobotnici je družba Žužek les d.o.o.. Žužek les je v lasti Janeza Žužka. Do njih so bili velikodušni v družbi za prodajo elektrike Borzen, v kateri je bil direktor pravkar odstavljeni Peter Peršolja. Ta jim je od novembra 2014 do danes nakazal malce več kot 153 tisoč evrov. Njegovi tovornjaki so po besedah naših prič redno parkirani v Ortneku, na parkirišču Blagovnih rezerv.

Zakaj so tam parkirani in kaj tam počnejo, ne ve nihče. Ortnek je namenjen skladiščenju naftnih derivatov v primeru hujših naravnih nesreč. Tovornjaki pa naj bi po besedah žvižgačev tudi kdaj pa kdaj odvažali polne tovore nafte. Naključje ali ne, lastnik podjetja Žužek les, Janez Žužek, je po pripovedovanju naših prič dober osebni prijatelj skesanega žvižgača, Ivana Galeta, še vedno zaposlenega na Zavodu za blagovne rezerve.

Za drugi del gozdarske hobotnice naj bi, med Skladom kmetijskih zemljišč Kočevje in Agencijo za kmetijske trge, posredoval Andrej Gorše. Kot razkrivajo viri, gre za klasičnega političnega prevratnika, ki se vedno proda najmočnejši politični stranki. Gorše je bil v preteklosti obsojen v Nemčiji, zaradi pranja in ponarejanja denarja. Prav Gorše naj bi poskrbel za veze z Avstrijo, kamor naj bi omejena slovenska podjetja na črno preprodajala hlodovino iz kočevskih gozdov.

Krog preprodajalcev pa bi naj zaključevali podjetji Glog d.o.o.  – v stečaju in Virant d.o.o. Storitveno podjetje Virant prihaja iz občine Velike Lašče, iste občine kot Ivan Gale. Lastnik podjetja je od njegovega nastanka Miran Virant. V zadnjih letih je, po podatkih, Erar odlično služil s slovenskimi državnimi podjetji, ki se ukvarjajo s sečnjo gozda. Tako mu je družba Snežnik od oktobra 2017 pa do sedaj namenila 269.397,51 evrov. Družba Snežnik spada po spremembi zakonodaje neposredno pod nadzor družbe Slovenski državni gozdovi.

Nekdanji direktor Ficko pa naj bi poskrbel, da je njegova žena Marija v Snežniku delala kot komercialistka. Enako je bila do Virantovega podjetja dobrosrčna družba Kočevski les – družba za lesno proizvodnjo, d.o.o., ki mu je od oktobra 2017 namenila 248.888,24 evrov. Skupaj je od obeh državnih podjetjih Virant d.o.o. tako zaslužil 518.285,75 evrov.

Vsi načrti v preprodaji slovenske hlodovine na črno naj bi se dogajali v gostilni Falkenau v Kočevju. (Foto: Facebook)

Ključno usklajevanje med zaposlenimi SIDG in skladom kmetijskih zemljišč potekalo v kočevski gostilni Falkenau
Na prvi pogled nimajo razkrita podjetja nič skupnega. Vendar naši viri opozarjajo, da gre za pretkano, poslovno mrežo z dobrimi osebnostmi in političnimi poznanstvi, ki že od začetka delovanja obeh državnih družb na Kočevskem skrbi za ilegalno trgovino z lesom. Les naj bi večinoma odvažali ponoči. Na tovornjake naložijo prekomerno količino lesa in presežejo dovoljeno težo. Tudi za več ton. Kot navajajo naše priče, naj bi bili papirji za Avstrijo večinoma ponarejeni in usklajeni z vrhom nekdanjih vodilnih v obeh paradnih slovenskih gozdarskih družbah.

Kot smo že omenili, so zaposleni SIDG in Sklada kmetijskih zemljišč v gostilni Falkenau urejali in ponarejali dokumentacijo lastnikov gozdov. Sami so pametno ugotovili, da večina lastnikov, predvsem starejših že več kot desetletje sploh ni pogledala svojih gozdnih površin. S tem se jim je ponudila priložnost za lahek zaslužek na omenjenih področjih gozdnatega predela največje občine v Sloveniji in so naredili golosek.

Povezan tudi kandidat za poslanca na listi LMŠ
A to je le prvi del. V nadaljevanju nam žvižgači slovenske kmetijske scene predstavijo zgodbo podeljevanja finančnih sredstev Sklada kmetijskih zemljišč in podjetja Slovenski gozdovi. Tako razkrivajo zgodbo iz Ribnice. Izpostavljajo člana obrtno podjetniške zbornice Pavla Hočevarja in njegovega brata Danila Hočevarja, zaposlenega na ribniški občini. Njegovo področje je svetovanje za področje komunale in vzdrževanja infrastrukture. V popoldanskem času pa ima odprt svoj s.p., s katerim naj bi bil v poslih tesno povezan s svojim bratom. Slovenski davkoplačevalci so mu do sedaj namenili 182.348,75 evrov.

Franc Vesel je kandidiral za poslanca LMŠ leta 2018. (Foto: Facebook)

Njuna zgodba je zanimiva predvsem zato, saj bi naj bila tesno povezana s Šarčevo LMŠ. Njun ožji družinski prijatelj je tudi kandidat za poslanca na listi LMŠ na parlamentarnih volitvah 2018, Franc Vesel. V njegovi kratki predstavitvi na spletni strani so ga predstavili kot samostojnega podjetnika, ki velja za vztrajnega, doslednega in načelnega človeka. Po izobrazbi je lesarski tehnik in višji upravni delavec. V slogu svojega šefa pa trdi, da je v življenju treba obleči dres, steči na igrišče in zadeti v gol, ne pa s kavča vpiti, kako se doseže zadetek.

Naši viri pa razkrivajo, da je Vesel prijatelj tako z obema Hočevarjema kot zgoraj omenjenim lastnikom transportnega podjetja Levstek transport katerega lastnik je Stanko Levstek. Omenjeni krog bi naj bil povezan z firmo Vobenca. To podjetje se ukvarja z upravljanjem gozdov, proizvodnjo, trgovino in storitvami. Lastništvo podjetja sestavljajo Afrodita Bajželj, Primož Bajželj in Marko Bajželj. Sklad kmetijskih zemljišč pa jim je decembra leta 2008 izplačal 1.018.369,60 evrov. Prav to podjetje pa naj bi v gozdarski hobotnici skrbelo za zakrivanje sledi na terenih, kjer naj bi prihajalo do nezakonitega goloseka.

Povezana tudi družina RTV novinarke Erike Žnidaršič
Ob koncu pa so naši viri opozorili še na neverjetno povezanost podjetja Košček, voditeljice na RTV Slovenija Erike Žnidaršič in poslovnega kroga Janeza Škrabca. Po pričevanjih virov naj bi se družini Erike Žnidaršič in Janeza Škrabca poznali dlje časa. Vplivni Škrabec naj bi poskrbel za štipendiranje Žnidaršičeve in ji kasneje s svojimi vezami uredil zaposlitev na RTV Slovenija. Žnidaršičeva in njena raziskovalna ekipa Tarče se dogajanja okoli prekupčevanja z lesom ni nikoli dotaknila.

Eden izmed razlogov je tudi podjetje Košček, podjetje očeta Erike Žnidarščič, katerega lastnik je Boris Žnidaršič. Kot je razvidno iz aplikacije Erar, je podjetje do sedaj prejelo 515.090,64 evrov. Največ jim je namenil javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, in sicer 154.997,08 evrov, ponovno pa tudi Borzen, ki jim je nakazal 118.041,36 evrov. Kot se pohvalijo na spletni strani, se je z razvojem digitalizacije podjetje prebilo med vodilne na področju izvedbe marketinških zamisli v Sloveniji.

A v tej gozdarski hobotnici naj bi svoj košček prispevalo podjetje Košček, ki naj bi prejemalo enormne kmetijske subvencije. Viri poročajo, da so subvencije dobili predvsem po politični liniji. Žal tega ne moremo trditi, saj informacije še preverjamo.

Luka Perš

OBJAVLJAMO POPRAVEK:

Popravek članka »Biznis s hlodovino: To so podjetja, ki so preprodajala v Avstrijo«

“V članku z naslovom »Biznis s hlodovino: To so podjetja, ki so preprodajala v Avstrijo«, ki je bila na spletni strani demokracija.si  objavljen dne 11.10.2020, so bile objavljene neresnice in insinuacije, ki so povezane z mojim imenom in na podlagi katerih lahko bralci napačno sklepajo o moji vlogi pri domnevni preprodaji lesa.

Ne drži navedba v članku, da naj bi bil povezovalec poslov s podjetjem Štupica transport. Poslovanje podjetja Štupica transport ne poznam in z njim ne sodelujem. Z lastnikom podjetja Francem Štupico, ki je sicer moj stric, že vsaj 15 let nimam nobenih stikov. Poleg tega že iz samega članka izhaja, da družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), v kateri sem zaposlen, sploh ne posluje s podjetjem Štupica transport.

Ne drži niti, da v družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o. skrbim predvsem za slikanje in promocijo podjetja. Zaposlen sem kot vodja gozdnega obrata Kočevska Reka, na tem delovnem mestu pa celo  nimam nobenega vpliva na izbiro kupcev  ali prevozov gozdnih lesnih sortimentov. Pri promociji SiDG sem sodeloval zgolj kot soorganizator Dneva odprtih vrat gozdne proizvodnje v Kočevju in kot član ekipe na državnem tekmovanju gozdnih delavcev v Postojni 2019. 

Zanikam tudi kakršno koli povezavo z ostalimi podjetji in ljudmi, ki se omenjajo v članku. Prav tako odločno zanikam, da bi delal karkoli nezakonitega ali spornega.”

Urban Štupica

 

OBJAVLJAMO POPRAVEK:

Biznis s hlodovino: To so podjetja, ki so preprodajala v Avstrijo.

V članku z naslovom Biznis s hlodovino: To so podjetja, ki so preprodajala v Avstrijo, ki je bil na spletni strani demokracija.si objavljen dne 11.10.2020 , so bile objavljene neresnice  in sinuacije, ki so povezane z mojim imenom in imenom moje žene.

Zahtevam objavo prikaza nasprotnih dejstev  in javno opravičilo.

Trditev 1.: V preteklosti sta obe slovenski državni inštituciji – Zavod za gozdove in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) – razburjali javnost s svojimi aferami.

Popravek – dejstva:  V  času mojega službovanja v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG)  od ustanovitve družbe do sporazumnega prenehanja mandata  glavnega direktorja, javnosti nisem  razburjal  s aferami , ampak z dobrimi poslovnimi rezultati, učinkovitim in uspešnim  vodenjem, skratka z hitro rastjo nove gospodarske družbe SiDG.

Na domnevne afere in konstrukte, ki temeljijo na anonimnih pisanjih, pa  nisem in ne želim odgovarjati. Podtikanja in diskreditacije počnejo politične stranke in v njihovem imenu posamezniki,posamezni novinarji , portali. Namen je: doseči lastne cilje in lastno preživetje.

Nadzorni mehanizem v družbi SiDG je bil in je vzpostavljen prek nadzornega sveta, kjer ima svojega predstavnika tudi opozicija, prek notranje in zunanje revizije , računskega sodišča.

Produciranje različnih afer, menjavanje nadzornikov, naročanje specialnih forenzičnih revizij, menjavanje uprav, njihovo število itd. škodi ugledu in samemu poslovanju družbe.

Že dalj časa se politika in posamezni  mediji ukvarjajo z domnevnim večnamenskim oškodovanjem državnega premoženja v družbi SiDG, ki ima osnovo v anonimki.

Žal družba tone , tako poslovno,kadrovsko in finančno. A tega ne zanima nikogar.

Trditev 2: Oba nekdanja direktorja, Damjan Oražem in Zlatko Ficko sta medijem grozila s tožbami glede neprijetnih razkritij.

Popravek – dejstva: Spodaj podpisani Zlatko Ficko nobenemu mediju nikoli nisem grozil s tožbami glede kakršnihkoli neprijetnih razkritij. Vaš medij je v zadnjih mesecih pogosto objavljal neresnične trditve o meni in mojem delu. Nobeno neprijetno razkritje ni bilo resnično, ampak plod domišljije in  domnev iz anonimk – znanih anonimnežev.Tožbo,kot skrajno sredstvo za zaščito pred  takšnim početjem napram meni, bi lahko uporabil zaradi napačnih navajanj ter njihovih posledic zame in mojo družino, pa jih zaenkrat nisem.

Trditev 3.: Oglasili so se nam viri znotraj obeh slovenskih državnih družb, Zavoda za gozdove RS, in družbe Slovenski državni gozdovi.Razkrili so nam klopčič podjetij, ki so s pomočjo nekdanjih vodij obeh državnih gozdnih firm, Damjana Oražma in Zlatka Ficka ter s tiho podporo nekdanjega ministra Dejana Židana, vrsto let na črno preprodajala slovensko hlodovino in les v sosednjo Avstrijo..

Popravek – dejstva: Kot nekdanji glavni direktor Slovenskih držvnih gozdov in tudi ne kot fizična oseba nobenemu podjetju, na noben način, nisem nikoli prodajal, ne pomagal prodati ne na črno ne na legalen način, kakršnokoli hlodovino iz Slovenije v Avstrijo.

 SiDG kot upravitelj državnih gozdov  je  prodajal les v skladu z Pravili o prodaji GLS,ki jih potrdila Vlada.V tujino se hlodovina ni prodajala, saj smo bili zavezani prodajati domačim partnerjem ,ki so z SiDG imeli sklenjene dolgoročne pogodbe.

V času naravnih katastrof v gozdovih (žled, lubadar, vetrolom), ko so bile napadle količine lesa nekajkrat večje od povpraševanja na domačem trgu je SiDG v skladu s Pravili o prodaji GLS organiziral dražbe, kjer so lahko les kupili tudi tujci.V celotni količini je to pomenilo 1-2 %.

V članku ni navedeno, s kakšnim dejanjem novinar ali domnevni viri sploh navajajo, da naj bi pri teh poslih sodeloval, zato tudi več dejstev  v zvezi s tem ne morem navajati.

Vsak državljan in državljanka Slovenije ima pravico, da vsak zaznan  sum nepravilnosti in kraj v gozdovih nazanani pristojnim organom pregona in inšpekcijskim službam. Z imenom in priimkom , ne z anonimko.

Trditev 4.: Lesoj je bil pod vodstvom Zlatka Ficka zelo podjeten z družbo Slovenski državni gozdovi.

Popravek – dejstva: zgoraj podpisani izjavljam , da nisem nikoli vodil ali bil zaposlen v firmi Lesoj.

Trditev 5.: nekdanji direktor Ficko pa naj bi poskrbel, da je njegova žena Marija v Snežniku delala kot komercialistka.

Popravek – dejstva: Moja žena Marija Ficko se  je pred skoraj 30 leti zaposlila v družbi Snežnik. Opravljala je različna dela. Zadnje je vodila v lesni predelavi enoto Lamelirnica.Ta enota je bila ena bolj uspešnih enot v skupini Snežnik.

Pred dobrim letom je družbo Snežnik zapustila in poiskala izziv v zasebnem podjetju.

V političnih obračunavanjih in poslovnem ter kadrovskem prerivanju je nekaj najnižjega in podlega, ko se novinar ali anonimnež spravi na družino, ženo in otroke. Tu se razumno početje konča.

Zaključek:

Meni in moji ženi, kot nastopajočima v članku je bila narejena težko popravljiva škoda, umazali ste najino ime in priimek, umazali čast. Zakaj ?

 Zlatko Ficko

Zadnje novice

Sorodne vsebine