Generalni državni tožilec Drago Šketa bi moral biti po mnenju odvetnika, katerega ime hranimo v uredništvu, razrešen s tako pomembne funkcije, saj ogroža pravno varnost in spoštovanje ustavnega reda Republike Slovenije.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je na pismo predsednika vlade Janeza Janše, v katerem mu očita pasivnost pri pregonu groženj s smrtjo in pri izzivalnih napadih na policiste na protestih, odgovoril z napadom – da je napadena neodvisnost tožilske funkcije, vse to pa so pograbili mediji kot suho zlato, še preden se je izjasnila pravna stroka, ki je praktično povozila odzive s preprostim argumentom, da ne poznavajo ustavnosodne prakse, ki je glede tega vprašanja jasna in nesporna – pismo namreč v ničemer ni sporno – tožilci kot vrhunski pravniki pa bi jo morali zelo dobro poznati.
Toda ne, priča smo bili sprenevedanju vodje tožilcev Škete, nato pa še Državnotožilskega sveta. Namesto institucionalnega sodelovanja med predsednikom vlade in generalnim državnim tožilcem glede aktualnih pravnih vprašanj, smo bili priča nenavadnemu odzivu, bolj podobnemu politikantstvu, vse to pa kaže, da tožilstvo v resnici ni neodvisno, kot bi rado prikazalo v javnosti, temveč je na pismo predsednika vlade reagiralo precej burno, z močnim medijskim zaledjem, kar razkriva močno politično motiviranost tožilstva.
Šketa je tudi strokovno vprašljiv, neprocesirani ostali kupi najtežjih korupcijskih afer
Vse to in še polno drugih zadev je po mnenju znanega odvetnika (ime hranimo v uredništvu) razlog za razrešitev generalnega državnega tožilca. Razrešitev namreč določa 127. člen Zakona o državnem tožilstvu in sicer na predlog Državnotožilskega sveta ali ministra za pravosodje. Po njegovem je že čas, da se “politično nastavljeni in strokovno vprašljivi osebki odstranijo iz tako pomembnih funkcij, pomembnih za pravno varnost in spoštovanje pravnega reda v RS“. Šketa po njegovem krši 1. in 3. točko prvega odstavka, saj zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi in pravočasno ter hkrati krši državnotožilske dolžnosti, zaradi katere ni primeren za opravljanje vodstvene funkcije. Kot je znano Šketa ne preganja groženj s smrtjo, kvalificiranih kot spodbujanje sovraštva po 297. členu Kazenskega zakonika RS, hkrati pa ima še poln nahrbtnik neprocesirane prtljage, kot je pranje skoraj milijarde evrov iranskega denarja v NLB, pregon korupcije v zdravstvu, pregon bančnega kriminala, TEŠ 6 …
Je pa tožilstvo zelo odzivno, ko gre za pregon političnih nasprotnikov. Takrat ne popuščajo, zadev ne držijo v predalih do zastaranja in so presenetljivo hitri. Takrat pokažejo, da znajo biti tudi hitri, če je volja.
Andrej Žitnik
