Razveljavitev drugega, tretjega in četrtega stavka drugega odstavka ter tretjega odstavka 10.b člena Zakona o tujcih s strani Ustavnega sodišča je dobro vedeti, da bo njihova odločitev imela katastrofalne posledice za varnost republike Slovenije – v primeru vdora večjega števila migrantov bi jih morali državljani materialno vzdrževati prav tako pa bi invazija pomenila hude konflikte v državi. Ostro se je odzval tudi ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je v svojem odklonilnem ločenem mnenju opozoril na meje ravnanja Ustavnega sodišča v demokratični družbi.
Ko bo prišlo do izrednih migrantskih razmer (in te najbrž zaradi dogajanj na sirsko-turški meji niso daleč) in bo na deset tisoče ilegalcev drlo prek meje v Slovenijo, policija ne bo imela nikakršnih možnosti, da ukrepa. Osem ustavnih sodnikov je namreč danes sporočilo, omejitve pravice do azila niso mogoče. Zdaj vzemite v roke papir in svinčnik ter si zapišite naslednja imena sodnikov ustavnega sodišča: Rajko Knez (predsednik), Matej Accetto (podpredsednik), Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar, Marko Šorli, Marijan Pavčnik, Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin.
Odpravljen del zakona omogočal vrnitev tujca v državo, iz katere je vstopil
Leta 2017 je državni zbor sprejel novelo zakona o tujcih, ki organom pregona omogoča, da v primeru ko poslanci državnega zbora izglasujejo izredne razmere, na meji zavrnejo vsakega, ki želi vstopiti v državo. To se najbolj nanaša na ilegalne migrante, ki bi jih vrnili nazaj, če bi ilegalno prestopili mejo. Zakon namreč določa, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ta člen, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Ta del zakona, ki ga je v presojo ustavnosti vložil varuh človekovih pravic, je zdaj razveljavljen. Če smo natančnejši, so razveljavili drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih.
Ustavni sodniki, ki so glasovali za razveljavitev “spornih” členov zakona o tujcih.
Odločitev ima lahko tragične posledice
To pomeni, da bo morala policija tudi v primeru, ko bi se ponovilo leto 2015, ko je v Slovenijo vstopilo (in na srečo tudi izstopilo) pol milijona migrantov, obravnavati vsako prošnjo za azil in ilegalne migrante razporediti po Sloveniji. Ne glede na to, da so ilegalno vstopili iz varne države. Kar bi lahko povzročilo hude konflikte v državi, po vsej verjetnosti pa najbolj pritlehne zločine, kot so posilstva, umori in oboroženi ropi. Državljani Slovenije bi se morali v tem primeru v dobro ilegalcem odpovedati marsikateri ugodnosti, poleg tega, da bi jih morali materialno vzdrževati.
Klemen Jaklič (foto: Demokracija)
Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na meje ravnanja Ustavnega sodišča v demokratični družbi
Kot je v svojem odklonilnem ločenem mnenju jasno opozoril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, je bilo v osrčju presoje pravzaprav vprašanje, ali se lahko tujcem, “ki prihajajo iz varne tretje države, ki je podpisnica prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja iz mednarodnih evropskih in nacionalnih ustavnih aktov in nima sistemskih pomanjkljivosti na tem področju v določenih posebnih okoliščinah lahko odreče podrobno in celovito individualno obravnavo glede zavrnitve njihovega vstopa v novo varno državo in bivanja na njenem ozemlju.” V tem primeru je bilo Ustavno sodišče soočeno z vprašanjem v situaciji, ko bi se pojavile izredne razmere, prav tako pa bi tudi v tem primeru moral Državni zbor pri odločanju o uporabi 10.b člena upoštevati načelo sorazmernosti. Celotno mnenje lahko preberete v nadaljevanju:
Rok Krajnc
