Leta 2008 je bila povprečna plača vojaka na 95 % povprečne slovenske plače, danes pa je okoli 60 %.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog priporočila glede anomalij v enotnem plačnem sistemu, ki velja za celoten javni sektor. Po desetletju od sprejema zakona je po našem mnenju čas, da se sistem prevetri z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter opravi več sprememb. Glede na trenutne kritične razmere v zdravstvu in vojski je po našem mnenju smiselno razmisliti tudi od izstopu iz enotnega plačnega sistema za uslužbence na omenjenih dveh področjih. Vsebino priporočila, ki se navezuje na Slovensko vojsko, je predstavil Žan Mahnič.
V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.
ŽAN MAHNIČ: Da bi lahko uspešno reševali težave Slovenske vojske, moramo začeti na začetku in ta začetek pomeni, da moramo vojake izvzeti iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. To so besede Marjana Šarca na dveh izmed predvolilnih soočenj pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Težave Slovenske vojske bomo reševali tako, da bomo ponovno uvedli naborniški sistem. To je ena od treh glavnih točk stranke Desus za lanskoletne parlamentarne volitve. Kaj od tega je uresničeno, lahko sami ugotovite. Dejstvo pa je, da imata tako Marjan Šarec kot Karl Erjavec v rokah škarje in platno, da bi bodisi eno bodisi drugo, pri čemer se strinjam, da bi ali eno ali drugo, pomagalo premostiti težave Slovenske vojske, tudi udejanjila v praksi.
Vendar namesto velikopoteznih načrtov, nadaljujeta z razkrajanjem in uničevanjem Slovenske vojske v smislu, da je od začetka mandata te vlade, Slovenska vojska že ob praktično četo in pol vojakov in bo v roku dveh let izgubila bataljon. V času vlade Mira Cerarja je izgubila en bataljon vojakov v štirih letih, kot kaže bo pod vlado Marjana Šarca en bataljon vojakov izgubila v dobri polovici tega časa.
Dokler ne bomo pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske izvzeli iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju in dokler se povprečna bruto slovenska plača ne bo udejanjila pri najnižji plači vojaka – to se pravi, dokler vojak ne bo imel okrog 1000 evrov plače, toliko časa mi ne bomo imeli vojske, ki bi bila sposobna braniti domovino glede na ocene, ki si jih vojska pet let zapored že sama poda.
Namesto da bi se vi lotili konkretnih ukrepov, ste se lotili spreminjanja kriterijev v smislu, da ne bo več cilj imeti 8.000 pripadnikov stalne sestave, pač pa bo novi cilj imeti 6.000 pripadnikov stalne sestave. Pomeni, da bo ocena, kar se kadrov tiče, pozitivna. Ker trenutno imamo 6.500 pripadnikov in še nekaj, tako da ne dosegamo kriterija 8.000, bomo pa presegali kriterij 6.000, kar pomeni, da bo vojska seveda pozitivna.
Tri stvari, ki jih mora zagotavljati minister za obrambo so finance, kadri in oprema. Nič od tega Slovenski vojski minister za obrambo ne zagotovi, nič od tega predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj Slovenski vojski ne zagotovita. Če mislite, da boste s 35-40 milijonov evrov več rešili vse probleme Slovenske vojske – ne boste jih. Ne boste jih, tudi če bi dali 100 milijonov ali pa 200 milijonov. V enem letu tega denarja niti porabit ne moreš, vendar pa bi bilo potrebno začeti na začetku, kot je dejal Marjan Šarec, izvzeti Slovensko vojsko iz enotnega plačnega sistema, v javnem sektorju.
Ta začetek bi pomenil, da lahko začnemo resno načrtovati kadrovsko sliko Slovenske vojske in da lahko začnemo se približevat ciljem, ki smo jih sami napisali v strateških dokumentih. Nekatere je sprejel ta državni zbor, druge je sprejela vlada, s tem da se je pač parlament oziroma konkretno odbor za obrambo samo seznanil, ko govorimo, seveda, o srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije, kjer vsako leto prilagajamo stanje, namesto da bi šli v smer izboljševanja, da bi, seveda, imeli vojsko, ki bi jo lahko kosali z zavezniškimi vojskami. Ne po številu zaradi tega ker pač takšnih resursov ne bi imeli, če bi še, ne vem, koliko vlagali, pač pa po kompetentnosti in po tem, da bi sledili tistemu, kar zaveznikom obljubimo.
Poklic vojaka je specifičen poklic in se ne more kosat z ostalimi poklici. Tisti, ki smo kdaj obiskali kakšno enoto, kakšen obisk odbora za obrambo, smo slišali, kakšne težave imajo poveljniki, ko, recimo, je potrebno iti za en teden na teren. Vojak se sklicuje na zakon o javnih uslužbencih in enostavno reče, doma imam otroka, ki je mlajši od treh let, zato na teren ne grem in potem je problem s popolnjenostjo enot, potem je problem na samih vajah, potem se išče zamenjave, teh zamenjav ni in kadrovska slika se drastično slabša.
Da ne govorim o tem, da je bilo leta 2008 povprečna plača vojaka na 95 % povprečne slovenske plače, danes pa capljamo tam nekje okrog 60 %. Drugi poklici v javnem sektorju so napredovali, hvala bogu, da so, jim privoščim, vendar pa ne moremo imeti tako mačehovskega odnosa do stebra slovenske državnosti, do zmagovalne vojske leta 1991 in do tistih, ki nesebično pomagajo.
Glavni namen Slovenske vojske in imeti Slovensko vojsko samo za zaščito in reševanje, nima smisla. Potem vojsko ukinimo in naredimo civilno zaščito z vsemi potrebnimi enotami, ki bo posredovala v primeru naravnih in drugih nesreč. Če bo Slovenska vojska ostala v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja, Slovenska vojska ne bo mogla izpolnjevat vseh nalog, ki jih določa 37. in tudi 37.a člen zakona o obrambi. Ko smo imeli še približno 450 vojakov več, so poveljniki govorili, da imajo problem zagotavljati kadre za varovanje naše južne meje. Predstavljajte si, kakšno je stanje danes, ko je 450 vojakov manj, pri čemer je potrebno gledat trikrat polletni ciklus – se pravi, tisti, ki so prišli iz misij, tisti, ki so na misijah in tisti, ki se na misijo odpravljajo; s temi si pač ne moremo pomagati, ker so v postopku misij – potem nam ostane še nekaj vojakov za branjenje meje in ko so resne težave, lahko eno nedeljo, recimo, to kar se je zgodilo prejšnjo nedeljo, pošljemo 35 vojakov na 630 kilometrov državne meje. V posmeh Slovenski vojski in v posmeh prebivalkam in prebivalcem, ki ste to vojsko, na podlagi zakona o obrambi, poslali v pomoč.
S podobnimi težavami, kot se srečujemo mi, so se srečevale tudi druge države, Češka, Slovaška, Baltske države, vendar so te države reševale problematiko točno na tak način, kot ga je pred volitvami napovedal Marjan Šarec. Vojska ne more biti del javnega sektorja. Vojska mora imeti svoja pravila, je specifična organizacija in zato mora imeti tudi svojo plačno lestvico. Glede na to, da smo verjeli v neko novo politiko, kakršno je narekoval Marjan Šarec, pa smo videli, da ta nova politika pomeni to, da pred volitvami konkretno nekaj obljubiš, potem, ko imaš pa možnost to obljubo izpeljat in ko je podpora – če ni podpora v koaliciji, bi zagotovo bila v opoziciji – pa tega ne izpelješ.
Tako da nam je resnično žal, da se niste strinjali z našimi priporočili in očitno se bo razkroj Slovenske vojske in tudi slovenskega zdravstvenega sistema pod vlado Marjana Šarca nadaljeval še naprej, vse do bridkega konca.
