Pa naj še kdo reče, da pisanje levičarskega tiska, še zlasti dnevnikov pri nas, ne dirigirajo skupni interesi. Slovenski časopisni kartel treh največjih tiskanih medijev je to dokazal s skoraj identičnimi naslovi ob pred dnevi uvedenih omejitvah nočnega gibanja. Seveda so enotno zapisali, da gre za “policijsko uro”.
Medijski kartel v katerega spadajo tudi trije največji tiskani mediji – Delo, Dnevnik in Večer, vse težje prikriva, da je njegovo pisanje dirigirano iz skupnega centra, govoričenje o transparentnosti pa vse bolj spominja na mlatenje prazne slame. Tokrat so namreč ob omejitvah nočnega gibanja objavili skoraj identične naslove, ki strašijo pred uvedbo policijske ure pri nas. Vendar pa to ni nič presenetljivega, saj je že dolgo časa znano, da so osrednji mediji v rokah sil kontinuitete. Poleg že omenjenih treh sta to še Nacionalna televizija RTV Slovenija in POP TV oziroma družba Pro Plus, kritike pa so letele celo na Slovensko tiskovno agencijo in nekaj drugih manjših medijev, med drugim ekstremistično trobilo Mladina, ki se financira iz žilnih opornic in naročnin RTV.
Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek je zaskrbljujočo medijsko situacijo, ki kaže jasne simptome obolelosti za virusom marksizma, nedavno komentiral sledeče: “Kot rečeno, korpus petih osrednjih in večinskih medijev v državi – vključno z javno RTV – podpira strateške usmeritve strank tranzicijske levice. S socialno-sistemskega vidika so te usmeritve pogojene z interesi slojev, ki sestavljajo med tridesetletno tranzicijo komaj opazno spreobrnjeni in preoblečeni Đilasov novi razred, to je razred bivše partijske in današnje etatistične politične birokracije.”
Slovenski dominantni mediji so zagnali vik in krik ob vsaki uspešni potezi vlade. Zelo radi pa izkoristijo Blaža Zgage za blatenje vlade v tujini preko njegovih zvez v levih medijih in organizacijah. (Foto: STA/Facebook)
Da imajo slovenski osrednji mediji res skupnega dirigenta, kaže tudi njihov odziv na to, ko se mednarodnim inštitucijam pojasni, kakšno je dejansko stanje javnih občil v našem posttotalitarnem ambientu. To se je na primer pripetilo spomladi, ko je bil posredovan odgovor Svetu Evrope o stanju slovenskega medijskega prostora, ki je navkljub burnim kritikam tranzicijskih medijev še kako resničen. Vlada Republike Slovenije se je tako odzvala na zavajajoče poročanje “neodvisnega” novinarskega popotnika Blaža Zgage. “Tako levica prek medijskega monopola vsiljuje tezo, da je normalno, resno, neodvisno in kredibilno novinarstvo tisto, ki je levo, torej oni, vsi ostali pa so neresni, tabloidni, nekredibilni, lažnivi in polni sovražnega govora, janšisti pač,” je o slovenski medijski krajini zapisal dolgoletni novinar in poznavalec medijske scene Bojan Požar.
Domen Mezeg
