Dnevnik je že pred leti razkril, da je bil predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel v preteklosti obsojen v Nemčiji zaradi goljufij in nato tudi izgnan. Toda, da je informacija prišla v Dnevnik, je po naših informacijah poskrbel kar Drago Kos, ki je želel diskreditirati predsednika računskega sodišča. Danes Kos in Vesel spadata med operativce rušenja vlade Janeza Janše. Poleg tega smo izvedeli, da si je Kos močno želel tudi predsedniške funkcije, ki jo trenutno zaseda Aleksander Čeferin – vodstva Združenja evropskih nogometnih zvez UEFA. Za skupen cilj očitno tudi nasprotniki zakopljejo bojne sekire.
Tomaž Vesel sicer že od aprila revidira nakupe zaščitnih mask in ostale opreme, vendar pa bo zaradi poteka dogodkov povezanih z (ne)padcem vlade moral s svojim delom pohiteti, saj ga priganjajo. Po poročanju nekaterih medijev naj bi bil namreč glavni cilj omenjene revizije, ki jo opravlja računsko sodišče, strmoglavljenje ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, kar bi posledično lahko pripomoglo tudi pri poskusih rušenja vlade, ki so bili do sedaj, na žalost leve opozicije, precej neuspešni. V načrtu je sicer še vedno, da bi konstruktivno nezaupnico proti aktualni vladi vložili še letos, vendar je, brez razbitja stranke SMC, ta načrt praktično misija nemogoče.
O tem, da sta Drago Kos in Jože P. Damijan tesna prijatelja smo že poročali, Kos naj bi bil celo poročna priča Damijanove žene. Kosa in Damijana pa druži tudi poslovna vez, skupaj naj bi bila pri projektu Korporativna integriteta, ki se je ob podpori Združenja nadzornikov Slovenije in takratnega predsednika Boruta Jamnika ter Ekonomske fakultete, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja manager zagnal v paradržavno gospodarstvo. No, poleg prijateljske in poslovne vezi ju očitno druži tudi skupni interes, predvsem to, da bi leva politična opcija obdržala vse pomembne oziroma dobičkonosne položaje, kot so bili akterji te opcije dolga leta tudi navajeni.
Druščina, ki ruši vlado Janeza Janše: Martin Odlazek, Zoran Janković, Stojan Petrič, Gregor Golobič, Tomaž Vesel, Drago Kos, Milan Kučan. (Montaža: Matic Štojs Lomovšek)
V skupini operativcev je, kot je znano, tudi vodja računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot smo izvedeli z Dragom Kosom sicer nista bila v najboljših odnosih, prav Kos naj bi bil namreč krivec, da je Dnevnik ob Veselovi izvolitvi na čelo računskega sodišča objavil nekatere informacije, ki bi ga lahko diskreditirale. Vesel naj bi bil namreč v preteklosti za deset let izgnan iz Nemčije, in sicer zaradi goljufij – o čemer smo pred kratkim tudi bolj podrobno poročali. Kos naj bi v tistih časih širil tudi vest, da je Vesel skorumpiran. Kaj naj bi bil razlog za to Kosove poteze pojasnijo govorice iz zakulisja, da je imel Kos ambicije postati predsednik Uefe – o vsem tem smo Kosa tudi povprašali, a odgovorov še nismo prejeli. Skratka, predsednik Uefe je kasneje postal Aleksander Čeferin, ki je po vsej verjetnosti Veselu pomagal priti na položaj predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost v Fifi. Nemški mediji so se že pred štirimi leti razpisali o domnevno spornih povezavah med predsednikom računskega sodišča Veselom in predsednikom Evropske nogometne zveze (Uefa) Čeferinom, tako da je ta povezava znana tudi v mednarodnih krogih. Nemški Bild je izpostavil, da je bil Vesel pred imenovanjem za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost pri Fifi, namestnik vodje mladinske komisije pri NZS, ki jo je takrat vodil Čeferin. Njuno poznanstvo sega sicer še dlje v preteklost, bila sta namreč sošolca še v gimnaziji, po nekaterih informacijah pa sta skupaj z njima šolske klopi žulila tudi Tomaž Ambrožič in Uroš Slak.
Uspeh Aleksandra Čeferina velja za enega največjih mednarodnih uspehov za Slovenijo. Osrednji mediji in večina slovenskih državljanov so njegov uspeh sprejeli z odobravanjem. Vendar pa za svoj uspeh ni bil zaslužen sam, za zmago je bilo namreč treba uporabiti precej politične aritmetike. Vodilni kadri slovenske nogometne zveze so poskrbeli, da so Čeferina podprli predvsem predsedniki nogometnih zvez nekdanje skupne države. Pred časom je poznavalec mednarodnega parketa Božidar Novak na Twiterju zapisal, da so odločilno vlogo odigrale ravno politične veze madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Ob tem so nam poznavalci takratnega dogajanja povedali, da je imel pri Čeferinovi izvolitev velik vpliv ruski energetski gigant Gazprom. Prav Gazprom je postal novi glavni pokrovitelj najbolj dobičkonoskega produkta Uefe, Lige prvakov. Rusi so v njem videli osebo, ki bi s svojim videzom očistila organizacijo in poskrbela za dvig ugleda Uefe v svetovni javnosti. V zameno naj bi Čeferin s Gazpromom podpisal več dobičkonosnih pogodb za pravne storitve ruskega energetskega giganta. Tomaž Vesel naj bi bil takrat v ožji ekipi Čeferina, pri lobiranju za izvolitev predsednika UEFE.
Čeferin se je v svoji dolgoletni karieri velikokrat izkazal za pragmatika. Ne glede na to, da je kot odvetnik branil veliko razvpitih in sumljivih oseb, kot je na primer Zoran Jankovič, se ni nikoli ujel v večje škandale. Vendar pa naj bi njegov temni madež predstavljala gradnja Nacionalnega nogometnega centra Brdo. V preteklosti je Čeferina razgalil njegov predhodnik, Ivan Simič. Na Portalplus.si je napisal obsežen članek, v katerem je natačno prikazal vse številke. Simič je v tekstu zatrdil, da so v času njegovega predsedovanja imeli v mislih, da bi zgradili poslovno stavbo v Ljubljani in postavili nekaj igrišč na Brdu. Celoten projekt je bil zastavljen v finančni okvir med štiri in pet milijonov evrov. A po puču proti Simiču in posledično njegovem odstopu, so prostore NZS zasedli Čeferin in njegova ekipa. Med njimi je bil tudi Tomaž Vesel. Tako so se stroški projekta iz predvidenih pet dvignili na deset milijonov evrov. Podal je še dodaten argument, da je bila celotna gradnja netransparentna, ker je NZS plačevala državi 88 tisoč evrov letnega nadomestila za stavbno pravico. Tako bo morala NZS plačati v prihodnjih 50 letih kar 4,4 milijona evrov, a kljub temu tudi takrat ne bo lastnica zemljišča. Ivan Simič je vodil zvezo, ko se je slovenskega nogometna reprezentanca uvrstila drugič na svetovno prvenstvo, ki je potekalo leta 2010 v Južnoafriški republiki. Kot opozarja Simič, so predvsem manjše zveze, kot je Slovenija, odvisne od uvrstitev svoje reprezentance na velika tekmovanja. A od odhoda Simiča se Slovenija ni več uvrstila na nobeno večje tekmovanje več. Tako so v zadnjem letu vodenju Čeferina na NZS, v letu 2016, imeli z naslova prejetih posojil 6.012.500 evrov (dolgoročne in kratkoročne obveznosti). Ob tem je imel NZS še 2,2 milijona evrov posojil iz poslovnih obveznosti, kar je po Simičevih besedah znašalo 8,2 milijona evrov obveznosti oziroma za 374.319 evrov več kot v letu 2015. Simič pa je še opozoril, da so se v času vodenja zveze pod vodstvom Čeferina dogajale neracionalne poteze. Prav Vesel v vlogi predsednika Računskega sodišča, je dopuščal kritje, da se je škandalozni projekt gradnje NNC Brdo pometel pod preprogo.
Kakorkoli, četudi Kos in Vesel morda ne gojita najtoplejših odnosov, se pri rušenju vlade na stare zamere vsaj začasno lahko pozabi. Ker v javnost še niso pricurljali podatki iz osnutka poročila o nabavljanju mask in respiratorjev, ki bi potencialno lahko obremenili Počivalška, so na Vesela strici iz ozadja začeli vse bolj pritiskati. Glede na Kosove povezave bi bilo pričakovati, da se bodo podatki računskega sodišča znašli pod okriljem komercialne televizijske hiše POP TV, možen pa je tudi scenarij, da bo na pomoč priskočil Martin Odlazek, osebni prijatelj Tomaža Vesela. Torej, po poročanju medijev je dežurni krivec za “zapoznel” osnutek poročila o maskah Veselov namestnik Jorg K. Petrovič, ki je pojasnil, da se bo do vsebine poročila opredelil v razumnem času, tako kot se je vedno v svoji 16-letni karieri na računskem sodišču. “Tu ne gre za politične, temveč za zahtevne strokovne odločitve,” je dejal Petrovič in opozoril: “Medijska neučakanost je nesprejemljiv pritisk. V tej fazi revizije bi bila tudi morebitna menjava pristojnega namestnika precedens.” Za tem javnim pojasnilom je Vesel Petroviča odstavil oziroma mu je odvzel pooblastila. “Veselov odvzem pristojnosti za podpis osnutka poročila je bil škandal tedna in najbrž tudi tega leta,” je zapisal Peter Jančič za Siol.net in opozoril, da je bil že hiter začetek revizije nabav zaščitnih sredstev v izjemnih časih hude stiske države posledica umazane opozicijske kampanje.
Tomaž vesel (Foto: Twitter)
Temu je treba dodati še podatek oziroma spomniti na dejstvo, da se je še pred izbruhom afere maske Vesel dobil z “žvižgačem” Ivanom Galetom – sestanek je razkril Bojan Požar. O čem sta se pogovarjala še danes ni znano, lahko pa ugibamo, da je Vesel Galetu dal določena navodila in usmeritve za nadaljno dejanje, morda tudi za zbiranej podatkov, ki bi lahko diskreditirali Počivalška. Osnutek poročila, tudi ko je še v fazi zaupne narave, prejmejo vsi revidiranci, med njimi pa je tudi Gale, ki je bil eden izmed odgovornih na Zavodu za blagovne rezerve. Postopek revizije je zaenkrat še v zgodnji fazi, kljub temu pa bi lahko s predčasno medijsko objavo odigral politično vlogo, na katero precej očitno računajo določeni aktterji oziroma rušilci aktualne vlade. Vendar pa je treba poudariti, da je ob vsem tem pod velikim vprašajem kredibilnost revizije in celotnega Računskega sodišča. Če se bo odvil ta scenarij in se bo dokument dejansko znašel v medijih, se Vesel ne bo mogel izogniti odgovornosti za politično kontaminacijo Računskega sodišča. Vendar pa je povsem možno, da je Veselu, ob bajnem zaslužku, ki mu ga prinaša njegova popoldanska dejavnost na Fifi, za to popolnoma vseeno. Po navedbah novinarjev Süddeutsche Zeitung, Vesel na Fifi letno zasluži 250 tisoč evrov, medtem ko v Sloveniji prejme letno plačo med 50 in 60 tisočaki. Süddeutsche Zeitung je namreč v začetku decemra pisal o preiskavi švicarskega tožilca Steffana Kellerja zoper predsednika Fife Giannija Infantina, in sicer zaradi suma zlorabe denarja, goljufije in korupcije. V vse skupaj naj bi bila vpletena tudi Vesel in Čeferin. Po poročanju Požareporta, naj bi Tomažu Veselu v zameno za njegovo žrtvovanje oziroma usluge obljubili tudi izvolitev za člana evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, kjer bi prejemal mesečno plačo okoli 20 tisoč evrov. Na tem mestu je trenutno sicer Samo Jereb, ki je tja prišel predvsem s podporo stranke Mira Cerarja, SMC-ja.
Luka Perš
