Piše: SBC – Klub slovenskih podjetnikov
Slovenija je prišla do točke, ko ne zadostujejo več popravki posameznih davkov, zakonov ali podjetniških spodbud. Spremeniti bo treba način razmišljanja in nekatere temeljne vrednote, opozarja dr. Aleks Jakulin, podjetnik, raziskovalec in nekdanji profesor na Univerzi Columbia v ZDA. Prepričan je, da bo treba v Sloveniji podjetniško logiko prenesti tudi na institucije. Če želimo, da bodo nekoč uspešna podjetja gradili tudi naši otroci, se podjetniki ne bodo mogli več ukvarjati samo s svojimi podjetji.
Talentiranemu človeku v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih danes morda sploh ne bi priporočil, naj ustanovi podjetje, ampak naj gre v politiko, pravi dr. Aleks Jakulin. Razlog vidi v položaju države: »Ker smo prišli v obdobje, ko je treba slovensko državo postaviti na novo. Treba je spremeniti način mišljenja in marsikatero vrednoto.«
Slovenija in Evropa sta po njegovem predolgo živeli v prepričanju o lastni večvrednosti, medtem pa nas je svet prehitel. »Zdaj smo nekakšen muzej, ki ima mogoče še dobro ime iz preteklosti, vendar se v njem ne dogaja več dovolj novega.« Še bolj nenavadno se mu zdi, da zaradi tega nismo bolj jezni tudi na institucije, ki so nas pripeljale v tak položaj.
»Podjetnik je namreč odvisen od okolja, v katerem deluje. Ne moremo se pretvarjati, da je dovolj, da imamo nekaj sposobnih podjetnikov, institucije okoli njih pa ostanejo takšne, kot so bile.« Zato poudarja: »Podjetništvo moramo zato prenesti tudi na institucije, ne samo na podjetja.«
Z novimi tehnologijami lahko oblikujemo institucije prihodnosti
Država, katere postopki, organizacija in način razmišljanja so nastali v času knjige, papirja in dokumentov, vstopa v obdobje interneta in umetne inteligence. »Zdaj bomo dobili institucije, ki bodo nastajale po umetni inteligenci. To se bo šele oblikovalo.«
Jakulin v tem vidi priložnost za Slovenijo. Njene institucije so bile v veliki meri na hitro vzpostavljene v devetdesetih letih in država nima večstoletne investicije v določene administrativne strukture. »Majhne države lahko pri tem eksperimentirajo, se učijo druga od druge in oblikujejo institucije prihodnosti. Evropa je zaradi množice manjših držav za takšno eksperimentiranje pravzaprav odličen prostor.«
Zakaj bi moral biti politični oziroma institucionalni prostor za podjetnike tako pomemben? Jakulin je do slovenskega odnosa do podjetnikov izrazito kritičen. »Ker je bilo podjetništvo pri nas predolgo molzna krava slovenske kulture, medijev in politike. Podjetniki se bodo morali organizirati do te mere, da se ne bodo več pustili na tak način molsti in blatiti ter da ne bodo sprejemali institucij, ki v okolju ne ustvarjajo dovolj dodane vrednosti.«
Če želimo, da bodo lahko nekoč podjetja ustvarjali naši otroci, pravi, bomo morali sami narediti tudi nekaj politike. »Ne govorim nujno samo o klasični strankarski politiki. Govorim o tem, da mora podjetništvo razumeti, da je odgovorno tudi za okolje, v katerem posluje.« Sprašuje se, zakaj podjetniki niso sposobni organizirati in mobilizirati ljudi za stvari, pomembne zanje in za prihodnost države, če to zmorejo drugi.
Dobiček kaže na poslovno vitalnost
Pri odnosu do podjetništva vidi eno velikih težav v odnosu do kapitala, denarja in dobička. »Še vedno obstaja velika ekonomska in finančna nepismenost. Premoženje razumemo preveč kot nekaj, kar nekdo kopiči, premalo pa kot kapital, ki ga je mogoče obračati, investirati in z njim ustvarjati nove stvari.«
»Dobiček ni nekaj, kar bi morali preganjati. Je predpogoj za vitalnost podjetja.« Podjetje, ki ni dobičkonosno, primerja z organizmom, ki hira. Ko ustvarja presežek, ga lahko vlaga v razvoj, nove projekte in nova podjetja ali pa z davki financira širši sistem.
Podjetniki kot uspešni športniki
Problematično se mu zdi tudi, da uspešen podjetnik pri nas pogosto nima položaja uspešnega športnika. V Ameriki je podjetništvo bistveno bolj cenjeno in nagrajeno; uspešen podjetnik pogosto vlaga v naslednja podjetja in pomaga ustvarjati podjetniško kulturo. Pri nas je tega bistveno manj.
Odgovornost pa ni samo na strani države. »Zelo enostavno je reči, da je kriva politika. Toda če podjetniki ugotavljajo, da je okolje zanje slabo, potem se morajo vprašati tudi, zakaj se sami niso sposobni dovolj dobro organizirati.« Druge interesne skupine se lahko organizirajo, zbirajo podpise, vplivajo na politiko in branijo svoje interese. Jakulin meni, da ne bo več dovolj, da podjetniki dobro vodijo svoja podjetja.
»Če želijo, da bodo njihovi otroci nekoč živeli v državi, v kateri bo mogoče ustvarjati nova podjetja, bodo morali sodelovati tudi pri oblikovanju te države. To se mi zdi ena največjih nalog naslednjega obdobja.«
Isti način razmišljanja ne bo prinesel drugačnih rezultatov
Ne gre samo za višino davkov, temveč za vprašanje, kakšno državo želimo imeti, kakšne institucije potrebujemo po internetu in umetni inteligenci ter v kakšnem okolju bodo ljudje lahko ustvarjali, si ustvarjali družine in načrtovali prihodnost. »Če bomo ohranili isti način razmišljanja in pričakovali drugačne rezultate, se ne bo zgodilo nič.«
Če smo pripravljeni na novo premisliti institucije, vrednote in odnos do ustvarjanja vrednosti, ima majhna država, kakršna je Slovenija, lahko celo prednost. Jakulin sklene: »Priložnost obstaja. Vprašanje je, ali smo jo pripravljeni vzeti dovolj resno.«
Kdo je Aleks Jakulin
Dr. Aleks Jakulin je podjetnik in vizionar podatkovnih tehnologij, ki soustvarja prihodnost interneta podatkov. Razvija podatkovni ekosistem, povezan z resničnim svetom, za naslednjo generacijo tehnologij. Pred tem je na Univerzi Columbia deloval kot profesor in raziskovalec podatkovne znanosti ter Bayesove statistike. Predaval je tudi na MIT in Cambridgeu. Sodeloval je pri razvoju formatov PNG in JPEG-LS, platforme Stan ter metodologij, ki so prispevale k sodobnemu globokemu učenju. Jakulin je eden od ustanoviteljev znanstvenega društva Sledilnik, ki je med pandemijo kovida zbiral, preverjal in vizualiziral ključne epidemiološke podatke o širjenju virusa v državi. Jakulin je bil prva leta predsednik nadzornega sveta društva.
